Dolga vrsta za vstop v prvo kavarno Starbucks iz leta 1971

Prvi Starbucks

Amerika od Jimija do Jima (3)

Pa pojdimo na seattelsko tržnico. Lahko bi rekli, da je to običajni »trgovski center« na star način, kakršnega imajo vsa velika mesta, pa vendarle ima vsaka izmed njih svoje posebnosti. Tako imenovani Pike Place market stoji nad pristaniščem v dveh, mogoče treh etažah, po hodniškem labirintu gor in dol človek pač pozabi. Glede na to, da je Seattle ob morju, seveda ne manjka »ribjih« stojnic pa tudi vseh drugih, ki nekako sodijo na tržnico, od čajev, začimb, stojnic z zelenjavo do slikovitih s cvetlicami in tistih z bižuterijo ali pa doma izdelanim tekstilom. V teh krajih je očitno doma tudi usnje. Sem in tja se najde kdo z nekoliko drugačno ponudbo, kot tisti mož z brado, ki je prodajal stare časopise, stripe in plakate. Zapodil sem se med stare izvode revije Time, ki je večkrat na naslovnici objavila Tita, prvič že oktobra 1944. Zgolj zanimalo me je, ali je revijo moč dobiti, a izvem, da se take stvari predhodno naročajo.

Tržnica svojo prepoznavnost danes dobiva na bližnji okolici, saj je v isti ulici prva kavarna Starbucks, ki so jo odprli leta 1971. Ja, Seattle je poleg Googla in Boeinga tudi rojstno mesto svetovno znane verige kavarn, katere ime danes nosi več kot trideset tisoč lokalov po vsem svetu. Kolikor vem, je Slovenija še vedno premajhna za Starbucksovo franšizo. Ker gre za prvi lokal, je ta dnevno oblegan s turisti, še posebno ljubitelji te blagovne znamke, in je zaradi gneče treba za vstop čakati v vrsti kake pol ure. Dve zgradbi dalje na vogalu ulice v še enem lokalu (v mestu in širši okolici jih je vsaj trideset) gneče ni bilo.

V mestu je sicer veliko zanimivih stavb, med njimi je zagotovo arhitekturna posebnost nova stavba splošne knjižnice (Seattle Central Public Library). Odprli so jo leta 2004 in je zares nekaj posebnega, tako od zunaj kot znotraj. Policist varnostnik nas – vedoč, da nismo člani knjižnice, ampak turisti – napoti v četrto nadstrop­je.