Ne grem se več

Ne grem se več najine igre. Ne sprejemam več tvojega tempa in načina skupnega bivanja. Ne zdržim več tvojega kritiziranja, stalnega pritoževanja in nerganja. To počneš samo doma, v službi si tega ne dovoliš. Nočem več živeti ob tvoji hitrici, ne bom več sluga tvojim projektom. Sam sebi se čudim, kako je možno, da sem se zapletel v tvojo igro. Vedno si izmišljaš nove cilje, več in dlje. Ti želiš, jaz skočim in ustrežem. Zdi se mi, da mi je denarno bogastvo v prekletstvo. Če ga ne bi imel, bi prej odnehal.

Podarjam ti vsa dodatna dela, ki jih boš spet sprejela v službi. Ne bom te več rotil o nesmiselnosti tvoje igre. Podarjam ti tvoje neprespane noči. Mene pusti pri miru. Podarjam ti tvojo učinkovitost, ki jo občudujejo tvoji nadrejeni in ki te bo pokopala. Izvoli. To je tvoja izbira. Podarjam ti nakupovalne izlete v London in Paris. Vse to lahko od sedaj naprej urejaš sama. Ti pa mi vrni skrbi, ki sem jih imel ob tvojih bolezenskih izpadih, izčrpanosti in izgorelosti. V svojih prepričevanjih nisem bil uspešen. Zdravnikom in meni nisi verjela, sedaj lahko povečaš delo, potovanja, medsebojne nasmeške ostalim deloholikom. Svobodna si. Podarjam ti novi računalnik, ki sem ti ga kupil in s katerim si delala na dopustu. Prepovedujem ti, da bi kadarkoli še dvignila glas nad menoj. Takoj bom odšel iz prostora. Morda celo iz stanovanja. Opravičujem se ti, ker vem, da te bo to najbolj ubilo. Takrat boš ostala sama. Najbolj se bojiš svoje samote. Podarjam ti tvojo samoto, občutek odvečnosti in občutek, da nisi dovolj dobra in lepa. Ti pa mi vrni vse moje besede, ki so opevale tvojo pridnost, vrni mi poželjive poglede na tvoje telo. Vrni mi moje hrepenenje o srečnem zakonu, vrni mi upanje, da sva na pravi poti. Ne pričakujem, da se boš opravičevala. Niti meni niti otrokom. Podarjam ti tvojo pot, kjer sem te oviral. Oprosti, ker sem to tako pozno spoznal. Izvoli slediti, kar so ti svetovali zvezdogledi in duhovni učitelji. Vseh tvojih spoznanj o sreči nisem okusil v najinem zakonu. Hitro se zmigaj, da ne boš česa zamudila. Celo gledališča, opere in muzeje boš sedaj lahko obiskovala sama. Strah te je te samote. Ubila te bo. Ne bom je več polnil. Čustveno se bom umaknil od tebe. Ne zanimaš me več. Ne pripadam ti več. Občutila boš hlad, ki ga nosiš v sebi. Jaz bom poskrbel zase in bom preživel.

Zahodni način življenja nas je popolnoma prevzel. Rast, pretirano delo, hitrost, več in dlje uničujejo naše domove. To je danes zelo pogosta oblika življenja, ne glede na spol. Takšni ljudje doživijo bivanjsko praznino. Odnosi propadejo, materialno bogastvo nas zaslepi in oddalji od sočloveka. Postajamo robotizirani brezsrčniki. Izginejo iskreni nasmehi, ostane službena prijaznost, izgine ljubezen, ostane koristno druženje.