Vsi smo želeli biti kuharji ...

Vodja kuhinje v Hotelu Korona v Kranjski Gori Janja Bučić je prejela priznanje turistično-gostinske zbornice za posebne dosežke in doprinos k dvigu kakovosti storitev, podelitev je bila na nedavnih Dnevih slovenskega turizma.

V kuhinji Hotela Korona jih je trinajst, skupaj z vodjo kuhinje Janjo Bučić. »Največ je vreden pogovor s sodelavci, želim, da se čim manj čuti, kdo je ''šef''. Z dostopnostjo, odkritim odnosom lahko še največ iztržiš od zaposlenih,« je prepričana Bučićeva, ki z družino živi v Gozdu - Martuljku. V Slovenijo je prišla iz Bosne leta 1983. V Radovljici je končala Srednjo gostinsko šolo, smer kuhar, prvo zaposlitev kot kuharica je dobila v nekdanjem Penzionu Špik v Gozdu - Martuljku. Čez čas je šla za slaščičarko v Hotel Špik v Gozdu - Martuljku, od leta 2005 je zaposlena v Koroni. Četudi je vodja kuhinje, pogosto še prime za kuhalnico. »Vsako jutro okrog osme ure se s sodelavci usedemo in pomenimo, kaj bomo pripravili za tisti dan. Imamo samopostrežno restavracijo in ponudbo a la carte, jedi so raznovrstne – za vsak okus nekaj, sledimo tudi sezonski ponudbi, kot so v tem času jedi, pripravljene iz buč, kostanja … Gost si lahko, če želi, iz petih krožnikov sam sestavi svoj meni. Vsak mesec imamo za goste tudi dve brezplačni pogostitvi v sklopu igralnice. Ena pogostitev je vedno slovenska s tradicionalnimi jedmi, druga je tematska, kot je bil pred nedavnim britanski večer. Veliko je tudi t. i. VIP-večerij. Ob posebnih priložnostih se zvečer vrnem na delo in sodelavcem pomagam in jim pokažem, kako sem si kaj zamislila. Ne smemo pozabiti, da jemo tudi z očmi, zato je zelo pomembno, kako je hrana videti na krožniku. Veliko imamo rednih gostov in treba se je domisliti, kako jedi pripraviti in ponuditi še na drugačen način. Je kar izziv,« je povzela Janja Bučić.

Težko jo boste videli krožiti med gosti; kot pove, se v kuhinji še najbolje počuti. O tem, kako cenjen je danes kuharski poklic, pa meni: »Je zelo težek poklic. Če ga želiš opravljati, ga moraš imeti zares zelo rad. Dela se vse dni v tednu, najbolj naporni so konci tedna in prazniki. Dela se ure in ure. V našem podjetju smo, mislim, kar cenjeni in spoštovani, na nivoju države pa so poklic kuharja in natakarja razvrednotili in težko je danes dobiti kader. Ko sem jaz začenjala pred več kot 35 leti, je vsak želel biti kuhar in natakar. Zase pa lahko rečem, da mi ni žal, da sem se odločila za ta poklic.« Kvaliteten kuhar je za Bučićevo človek idej, ki zna pogledati po kuhinji in iz sestavin, ki so tisti trenutek na voljo, ustvariti nekaj novega. »Tako smo prišli do sladice, ki je pri naših gostih zelo zaželena. Pripravljali smo večerjo, na delovni površini so bile maline pa mangov pire, okušala sem, kako gre to skupaj in nastala je mangova sladica,« je razložila Bučićeva, ki najraje ustvarja prav sladice. Tudi doma je »prva« kuharica, na domačem meniju pa je še največ zelenjave, testenin in svežih rib. V prostem času bere romane, kolesari in rola. O priznanju pa pove: »Lepo je, da tudi drugi opazijo tvoj trud.«