Sodelujoči v programu literarno-glasbenega večera so na koncu, skupaj z Danijelo Bakovnik (v sredini), zapeli in zaigrali pesem Milke Hartman in Hanzija Artača Ob reki Dravci. / Foto: Jože Košnjek

Besiede, pesmi vzat ne morejo

Tako je v pesmi Anzej zapisala pokojna koroška literarna ustvarjalka Anita Hudl, sicer rojena v Kamniku. V njen spomin in v čast koroški slovenski pesmi so v petek na Visokem priredili literarno-glasbeni večer.

Visoko – Večer v dvorani kulturnega doma na Visokem je bil nekaj posebnega že zato, ker so na njem združili moči kulturni poustvarjalci s kranjske in koroške strani. Še posebej pa zaradi tega, ker je bil z njim uresničen dogovor o organizaciji večera koroške slovenske kulture, za katerega sta se leta 2010 dogovorili Anita Hudl, ki je bila takrat predsednica Društva slovenskih pisateljev na Koroškem, in Visočanka Danijela Bakovnik, upokojena profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo in članica za naravno in kulturno dediščino pri Kulturno umetniškem društvu Valentin Kokalj Visoko. Žal je Anita Hudl 1. oktobra leta 2012 umrla.

Tudi petkov literarno-glasbeni večer je zasnovala Danijela Bakovnik. Za izhodišče je vzela verz iz ene od najbolj znanih Anitinih pesmi Anzej, napisani v podjunskem narečju, kjer Anzej, ki mu po vsej sili hočejo vcepiti v glavo, da je Hanzi ali Johannes, reče: »Če tuj vse vse, prav vse mi vzamejo, besiede, pesmi vzat ne morejo!« Bakovnikovi je kot odlični poznavalki koroških razmer uspelo posrečeno preplesti osebno in literarno ustvarjalno zgodbo pesnice, pisateljice, urednice in režiserke Anite Hudl z zgodbo o Slovencih na Koroškem in njihovih temačnih in vedrejših trenutkih. Program sta povezovala Slavica Bučan in Milan Krišelj, pesmi Anite Hudl in njenih koroških literarnih rojakov Milke Hartman, Valentina Polanška, Andreja Kokota, Katarine Miklau, Antona Haderlapa, Florijana Lipuša, Janka Messnerja, Gustava Januša, Stanka Wakouniga, Jožice Čertov, Maje Haderlap, Fabjana Hafnerja, Cvetke Lipuš, Sonje Wakounig in Ivane Kampuš pa so brali člani domačega kulturnega društva Lenka Krišelj, Dragomila Šeško, Jelka Štefanec, Sonja Zupančič in Janez Žaler. Koroški poeziji in prozi se je pridružila tudi pesem. Zanjo so poskrbeli Mešani pevski zbor Peter Lipar iz Kranja pod vodstvom Dejana Herakovića, Oktet Suha iz Suhe / Neuhausa v Podjuni, sopranistka Francka Šenk iz bližnjih Hotemaž, profesorica na celovškem glasbenem konservatoriju oziroma po novem Akademiji za glasbo, ki je tudi umetniška vodja suškega okteta, in pianist Gašper Jereb. Organizatorjem je bila, tako kot vselej, v veliko pomoč predsednica KUD Valentin Kokalj Visoko Staša Pavlič.

Večera koroške poezije, proze in pesmi so se udeležili tudi sorodniki Anite Hudl: soprog Joško, njegov brat Luka, Anitina sestrična Nataša Kavšek in njen soprog Lojze. In še moja misel ob visoški prireditvi. Škoda bi bilo, če je ne bi videli še kje, saj je izbrana, kakovostna, doživeta. Morda bo njena prva ponovitev prihodnje leto v Pliberku v Podjuni, ki jo je prezgodaj umrla Anita leta 1968 izbrala za svoj dom.