V Sloveniji je od leta 1991 v prometnih nesrečah umrlo 7526 oseb, kar 295.665 pa se jih je v njih hudo poškodovalo. / Foto: Gorazd Kavčič

Vsaka žrtev pusti rano vsaj še pri sedmih bližnjih

V samostojni Sloveniji je na cestah umrlo skupno že 7526 oseb, letos devetdeset. Letošnji svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je potekal pod geslom Življenje ni rezervni del.

Ljubljana – Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, je v četrtek ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč opozoril, da vsaka taka žrtev tako ali drugače prizadene vsaj še sedem njegovih bližnjih, kar pomeni, da to rano v srcu v Sloveniji nosi vsaj petdeset tisoč oseb. Letošnji dan spomina na žrtve prometnih nesreč je sicer potekal pod geslom Življenje ni rezervni del, s čimer so želeli poudariti vlogo in pomen človeka, medsebojnih razmerij in življenjskih vrednot.

Na svojce žrtev prometnih nesreč je v svojem nagovoru spomnila tudi generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar, ko se je v četrtek skupaj z drugimi predstavniki več institucij, nevladnih organizacij in verskih skupnosti poklonila ob osrednjem obeležju na Novih Žalah. »Vse prevečkrat med podatki o nesrečah ostanejo spregledani svojci, ki izgubijo svoje najdražje ali po nesreči postanejo skrbniki hudo poškodovanih bližnjih,« je dejala. Ob tem je opozorila, da žrtve prometnih nesreč in njihovi svojci, ki se jim je življenje obrnilo na glavo, s svojo stisko pogosto ostanejo sami. »Policija si že leta prizadeva, da bi bilo takih tragičnih zgodb čim manj, da bi bilo manj nesreč in da bi bile njihove posledice manjše. To velikokrat pomeni, da izvajamo ukrepe, ki med ljudmi niso priljubljeni. Nekateri nam zato očitajo represivno ravnanje in kaznovanje, ki po njihovem nima smisla. A sprašujem se, ali se sploh zavedajo, da je globa pravzaprav še najmanjše zlo, ki jih lahko doleti ob njihovem nespametnem ali objestnem ravnanju? Da s takšnimi ukrepi pravzaprav varujemo tudi njihova življenja,« je dejala.

Robert Štaba je še opomnil, da se tudi povzročitelji prometnih nesreč težko soočajo s svojo izkušnjo: »Ta spomenik je spomenik sprave tako za umrle kot za povzročitelje prometnih nesreč,« je ocenil in dodal, da je korak k celjenju ran prav odpuščanje. »Čas namreč ne celi ran, kot govorijo. Zato se moramo vsi v naši družbi potruditi, da odpuščanje pride kmalu, da lahko ljudje zaživimo,« je poudaril. Štaba je prepričan, da je tudi odpuščanje povzročiteljem prometnih nesreč ključ do vizije nič.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetovnih cestah letno umre približno 1,24 milijona udeležencev, oziroma najmanj 3390 oseb na dan, 59 odstotkov umrlih pa je starih od 15 do 44 let, je na osrednji slovesnosti ob svetovnem dnevu v Mestni hiši v Ljubljani v slavnostnem govoru poudaril minister za javno upravo Rudi Medved. Poškoduje se do 50 milijonov ljudi, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. Slovenske ceste so od leta 1991 zahtevale 7526 življenj, 295.665 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. »Verjetno ni družine v Sloveniji, ki na cesti ne bi izgubila sorodnika, prijatelja, znanca,« je poudaril.

»Nesreče se da preprečiti in to dokazujejo številne EU države, pa tudi naš slovenski napredek v zadnjih letih, vendar to ne sme biti stanje, s katerim se zadovoljimo, temveč moramo s povezovanjem in sodelovanjem težiti k uresničevanju Vizije nič,« je ob tej priložnosti še izpostavil Robert Štaba.