Štigličeva mlada leta je v kontekst takratnega Kranja postavila Tatjana Dolžan Eržen. / Foto: Tina Dokl

Štigličevih sto

V torek bi France Štiglic praznoval sto let. Njegov jubilej so v Kranju obeležili z muzejskim večerom, razstavo in predvajanjem delovne digitalno restavrirane kopije enega med Slovenci njegovih najbolj priljubljenih filmov Tistega lepega dne.

Kranj – Očka Orel, Temnikar, narednik Jim, Dane in Lovro s Petrom pa Štefuc in Hedvika so le nekateri izmed tako rekoč ponarodelih junakov iz filmov, ki jih je po literarnih predlogah ali posebej napisanih scenarijih posnel France Štiglic, režiser, scenarist, publicist, profesor in vsestranski kulturni delavec, rojen 12. novembra 1919 v Kranju, kjer je po smrti 4. maja 1993 v družinski grobnici našel tudi svoj zadnji počitek. Bil je eden pionirjev slovenskega filma, njegova dediščina pa obsega kar 15 celovečernih filmov, vrsto kratkih in dokumentarnih del ter pet odmevnih televizijskih nadaljevank. V uvodu so omenjeni liki iz nepozabnih: prvega slovenskega celovečernega zvočnega igranega filma Na svoji zemlji, s katerim se je uvrstil na filmski festival v Cannesu, Kosmačevega romana Balada o trobenti in oblaku ter filmov Dolina miru in Tistega lepega dne. S filmom Deveti krog se je leta 1961 potegoval za oskarja za najboljši tuji film – edini v zgodovini nekdanje Jugoslavije.

V počastitev stote obletnice njegovega rojstva so pri organizaciji Štigličevega leta moči združili Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenska kinoteka, eno osrednjih prizorišč pa je bil tudi Kranj. Že poleti je bila tu predvajana restavrirana in digitalizirana različica filma Dolina miru, v okviru festivala kolaža Kaos so likovni in vizualni umetniki ustvarjali nove plakate na temo Štigličevih filmov, od poletja Kranj krasi tudi velik stenski kolaž Angelce Hlebce, ki je odigrala nekaj ključnih vlog v njegovih. V torek so v Območnem stičišču Zveze kulturnih društev Kranj najprej odprli razstavo o življenju in delu Franceta Štiglica, ob 18. uri je v Gorenjskem muzeju sledil Muzejski večer o Štigličevih mladih letih v Kranju, osrednji dogodek pa je bilo predvajanje delovne digitalno restavrirane kopije filma Tistega lepega dne (1962).

Na razstavi, ki jo je pripravila predsednica ZKD Mija Aleš, so predstavljene igralske zasedbe in filmske ekipe vseh Štigličevih celovečercev, na ogled so fotografije s snemanj, lahko si ogledamo notni zapis za glasbo v filmu Na svoji zemlji skladatelja Marjana Kozine, razstavljene so knjige o režiserju, filmi na videokasetah in DVD-jih, na ogled so stari filmski koluti in podobno. Razstava je na ogled ob četrtkih in ob sobotah dopoldan. Odprtja razstave se je med drugim udeležil Francetov sin Tugo Štiglic, tudi sam filmski režiser, pozneje pa je prišel tudi na muzejski večer, ki ga je pripravila etnologinja Tatjana Dolžan Eržen.

Predstavila je Kranj v času med obema vojnama, ki ga je Štiglic preživel v Kranju. Velika družina, France je bil deseti od enajstih otrok, sedem pa jih je preživelo, je živela v nekdanji stanovanjski hiši, tako imenovani Podrtini, ki se je v šestdesetih letih umaknila mostu čez Kokro. Izvedeli smo marsikaj o življenju nadobudne mladine, kako so se vključevali v gledališče, France je obiskoval gimnazijo in bil tudi odličen telovadec, član Sokola, kasneje je v Ljubljano odšel študirat pravo, a ga zaradi vojne opustil, se zaposlil v Slavčevem gradbenem podjetju in da ga ne bi vpoklicali v nemško vojsko v nemški tovarni LGW. Kasneje je vstopil v partizane, po vojni se je preselil v Ljubljano in se v Kranj vračal le na obiske.

»V središču Štigličevega dela je človek v njegovih usodnih razmerjih in izjemnih dramatičnih situacijah. Na splošno je imel rad človeka, zato si je želel o njem povedati nekaj lepega. Zanimala ga je njegova tragična usoda. Pri tem je bil asociativen, poetičen, celo liričen, čustvom je dajal prednost pred dejstvi,« je v uvod k filmu Tistega lepega dne pred polno dvorano povedala povezovalka programa Nataša Kne; in prav je imel kranjski župan Matjaž Rakovec, ko je v nagovoru dejal, da je France Štiglic režiser, ki se ga spominjamo tako, kot bi si želeli vsi umetniki. V Kranju s številnimi dogodki v njegov spomin.