Asist. Simon Hawlina, dr. med., specialist urologije / Foto: Tina Dokl

Z brki proti raku prostate

Moški z akcijo Movember, ko si puščajo rasti brke, drug drugega opozarjajo na bolezni, kot sta rak prostate, ki je najpogostejši rak pri moških, in rak mod (karcinom testisov). »Odkar se je pojavilo to gibanje, smo precej naredili na področju ozaveščanja. Moški se več samoiniciativno pregledujejo in pridejo hitreje k zdravniku, če si kaj otipljejo,« je povedal asist. Simon Hawlina, dr. med., specialist urologije, zaposlen v UKC Ljubljana.

Kako smiselni bi bili presejalni testi na raka prostate, kot so že uveljavljeni presejalni testi npr. za raka debelega črevesja in danke (Svit) ali raka na dojki (Dora)?

Za meritev PSA (za prostato specifičen antigen), ki s krvno preiskavo pokaže na možnost pojava raka prostate, se ni izkazalo, da bi presejalni test lahko bistveno vplival oziroma izboljšal preživetje. Starost je največji dejavnik tveganja, da moški zboli za rakom prostate. Pri starejših pacientih se zato pogovorimo tudi s svojci, kako raka prostate sploh zdraviti, saj v večini teh primerov bolezen ni življenjsko ogrožajoča. Starejši moški z njo lahko kakovostno živi še deset, 15 let, pa zaradi nje ne bo umrl; če bi moški živeli 150 let, bi imel vsak raka na prostati. Mlajši pacienti pa so bolj ogroženi, teh ne moremo kar pustiti, ker bo rak čez leta napredoval in se je treba odločiti, za kakšne vrste zdravljenja (obsevanje, operacija) je pacient sposoben. Nekateri raki so tudi bolj agresivni in jih je treba hitro diagnosticirati in zdraviti.

Po podatkih Registra raka v Sloveniji je v obdobju od 2010 do leta 2014 pri nas na leto v povprečju zbolelo za rakom prostate približno 1480, umrlo pa več kot 375 moških.

Ključno za zdravnike je, da najdemo marker, s katerim bomo lahko ločili tistega raka na prostati, ki bo človeka pokopal, od tistega, s katerim lahko živi. Od letos imamo na voljo urinski test, t. i. Select MDX, ki pa je za zdaj še samoplačniški in ga izvajajo samo v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Preiskava je neboleča; urolog zmasira prostato, bolnik zatem odda urin, iz tega urina pogledamo biomarkerje, ki so povišani pri agresivnem raku na prostati. Ravno ta urinski test z visoko specifičnostjo in senzitivnostjo pove, koliko je možnosti, da ima bolnik agresivnega raka. Če je test pozitiven, se gre v diagnostiko in zdravljenje, če je negativen, bolnika ponovno naročimo na pregled čez kakšno leto dni in spremljamo vrednosti. Za zdaj ta urinski test znotraj Evropske unije plača zavarovalnica samo na Nizozemskem, kjer so test razvili, ga pa že priporočajo v evropskih smernicah.

Če je krvni ali novejši urinski test pozitiven, kako ukrepate naprej?

Sledi biopsija, in če je ta pozitivna, še magnetna resonanca za lokalno oceno raka na prostati ali zamejitvene preiskave, s katerimi odkrivamo oddaljene zasevke. V UKC Ljubljana naredimo približno tisoč biopsij na leto, od tega jih je približno polovica pozitivnih na raka prostate. Biopsija je invazivna, kar boleča preiskava, lahko pride do zapletov s krvavitvijo ali vnetjem. A ravno že omenjeni urinski test bi lahko zmanjšal število biopsij zaradi zanesljivosti rezultatov testa, kar bi bilo sprejemljivo tudi s finančnega vidika.

Na kaj naj bodo moški pozorni, kar se tiče simptomov, tveganja, da zbolijo?

Načeloma simptomov ni. Prostata je kot kostanj velika žleza in težave začne povzročati šele, ko se rak razrase. Skozi prostato gre sečnica, in ko je prostata povečana, lahko pride do težav z uriniranjem. Pri raku mehurja so npr. dokazali, da nanj izrazito vpliva kajenje. To naj bi bil rizičen faktor tudi za raka prostate, ampak tega še ne moremo z zanesljivostjo trditi. Nezdrava prehrana je dejavnik tveganja, še posebej kakšno cvrtje in maščobe živalskega izvora. Kot pa sem že omenil, je starost največji dejavnik tveganja. Možne so tudi določene genetske obremenjenosti, lahko da moški dobi kak gen od mame, t. i. BRCA, če je mama imela raka na rodilih, dojkah; na to smo kar pozorni.

Kakšna je kakovost življenja bolnika po zdravljenju?

Odvisno, kakšna vrsta zdravljenja je za posameznega bolnika najprimernejša. Robotsko asistirana prostatektomija je bolniku prijazna. Domov gre lahko že dan po operaciji, saj ima samo nekaj »luknjic« v trebuhu. Vendar pa v več kot polovici opravljenih posegov kasneje pride do težav z erekcijo, pri manjšem odstotku moških lahko pride tudi do inkontinence. Treba je pretehtati vse možne zaplete; živci za erekcijo grejo tik ob prostati in je včasih težko v celoti odstraniti rakavo obolelo prostato in ohraniti nepoškodovane živce ob prostati. Skupaj z bolnikom se pogovorimo, kaj ima prednost z vidika kakovosti njegovega življenja.

November je tudi mesec ozaveščanja o raku mod (karcinomu testisov) ...

To je najpogostejši rak pri moških v starosti od dvajset do petdeset let. Če moški obišče zdravnika pravi čas, je ta rak ozdravljiv v kar 98 odstotkih. Moškim svetujem samopregledovanje mod, še najbolje med prhanjem pod toplo vodo. Če otipajo nebolečo tršo zatrdlino v modih, naj gredo takoj na pregled; najprej k svojemu zdravniku. Raka mod odstranimo kirurško. Glede na agresivnost bolezni pa se naknadno odločamo o dodatni kemoterapiji.