Tržič med zemljo in vesoljem

V Galeriji Paviljon NOB je na ogled razstava, ki se prepleta z zgodovino, energijo in legendami Tržiča. Ob razstavi je avtor Marko Pogačnik pripravil tudi predavanje in delavnico.

Tržič – Gostovanje vsestranskega umetnika Marka Pogačnika prejšnji teden v Tržiču ob uvodnem predavanju v Tržiškem muzeju, na katerem je govoril o svojem ustvarjanju in povezanosti z naravo, ter sobotni delavnici s predstavitvijo energijskih polj Tržiča in njihovih centrov, ki jih je v tem prostoru raziskal, v prvi plan seveda postavlja tudi razstavo v Galeriji Paviljon NOB.

Marko Pogačnik, že več kot pet desetletij se ukvarja s kiparstvom, instalacijami, risbo in fotografijo, bil je ustanovni član skupine OHO, oblikoval je tudi državni grb, je celoten projekt posvetil Tržiču in njegovi regeneraciji po lanskoletni povodnji, ki je prizadela del tržiške občine. Da ima mesto potenciale, ki še niso prepoznani, meni Pogačnik, ki je razstavo naslovil Zmaji – bitja večnosti, Zmaji – sinovi Gaje, Zmaji – življenjska moč zemlje. Povezava z zmajem zato, ker ta nastopa v bajki o nastanku Tržiča, Pogačnik, ki je ob snovanju razstave raziskoval tudi Dovžanovo sotesko, pa je v njej prepoznal svojstva, značilna za vodnega zmaja.

V središču galerije je na ogled instalacija, posvečena osrednji točki, tako imenovani axis mundi – osi, ki povezuje zemljo s središčem vesolja. Pogačnik to točko prepoznava v sotočju dveh rek, Tržiške Bistrice in Mošenika, ki je moškega imena. »Gre za žensko in moško počelo, osrednja instalacija pa je posvečena srečanju med obema na ravni prasil zemlje,« pojasnjuje avtor postavitve, pri delu mu je tudi tokrat pomagala žena Marika, in nadaljuje: »Na tleh je prod iz Soče in Save, v sredino kroga so umeščeni kamni s Šempaskega polja, s stropa pa se k tlom, torej k vodi, na vrvicah spuščajo tako imenovane mandorle.« Gre za simbol, ki ga sestavljata dva kroga enakega polmera, ki se sekata tako, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega. Mandorle iz stekla je umetnik poslikal, ustvarjajo pa občutek lebdenja na vodi.

Razstava pa ima še tri dele, na levi strani so na steni predstavljene risbe iz Pogačnikove knjige Slovenija čudežna, ki je lani izšla pri založbi Beletrina, predstavljajo pa eno izmed treh osi preobrazbe, ki potekajo v Sloveniji. Ta poteka vzdolž Karavank in prek Koroške v Prekmurje. V tretjem delu na fotografijah predstavlja geopunkturne kroge, ki jih je postavljal po svetu, na zadnje steklo galerije pa je Marko Pogačnik zapisal manifest zmajev. »Moč zmajev je prvinska sila zemlje, s katero bi morali bolje ravnati,« še doda umetnik. Kot je povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, z vsako razstavo v Tržič prihaja tudi umetnik s svojim svetom, ki ga transformira za obiskovalce. V četrtek je bila galerija polna, razstava pa bo na ogled do 23. decembra.