Naša druga skupina v parku dvorca družine Feštetić / Foto: Grega Flajnik

Kolesarjenje ob Blatnem jezeru, 2. del

Vožnja s kombiji je minila hitro, saj je izhodišče našega kolesarjenja le sedemdeset kilometrov oddaljeno od Lendave, kjer smo prečkali Madžarsko-Slovensko mejo. Parkirali smo na mestu, kjer je dovolj prostora za dva kombija, prikolico, klopco, na kateri pripravimo hrano, ter 18 kolesarjev, ki bi se radi vsak v svojem grmovju preoblekli. Ker je večina gostov z nami že potovala, smo že uigrana ekipa in nam to ne povzroča velikih težav. Ko smo kolesarji preoblečeni in siti, kolesa pripravljena in se Janez se prepriča, ali lahko en kombi več dni pustimo kar na parkirišču, si skupaj ogledamo traso potovanja ter ponovimo pravila kolesarjenja v skupini. Prvi cilj prvega dne je čudovito mesto Keszthely ali Blatenski Kostel, kot ga imenujemo pri nas, Hrvati pa mu rečejo tudi Monoštor. Je največje mesto ob jezeru in eno izmed najpomembnejših kulturnih, izobraževalnih in gospodarskih središč v regiji. Slovi kot kulturna prestolnica Madžarske, saj ima gledališko in koncertno dvorano, ki sprejme nekaj sto obiskovalcev. Leta 1421 je kraj pridobil pravice trga, zaradi turških vojn pa se je njegov razvoj za mnogo let skoraj povsem ustavi. V 18. stoletju mesto postane duhovno središče regije, svoj razvoj pa v veliki meri dolguje hrvaški plemiški družini Feštetić/Festetics, ki je leta 1769 v kraju začela graditi svoj znameniti in impozantni baročni dvorec, kjer je danes devet muzejev in velika knjižnica, ki ima na policah okrog devetdeset tisoč knjig. Ena polovica dvorca je protokolarni objekt, druga polovica, kjer si obiskovalci lahko ogledajo razkošno opremljene sobane, knjižnico, razstavo kočij in muzej maket vlakov, pa je odprta za javnost. Zanimiva so glavna vhodna vrtna vrata v grajski kompleks, skozi katera se lahko sprehodimo do velikega parka, ki meri 42 hektarjev in je danes naravni rezervat. Notranji del parka ob dvorcu je urejen v slogu francoskega in angleškega vrta. V njem lahko najdemo številne redke drevesne vrste. Mi smo si ga lahko ogledali kar s kolesi. Ob izhodu iz dvorca smo se ustavili še ob kipu najbolj znanega člana družine – grofa Gyorgyja Festeticsa ali po naše Jurija Feštetića (1755–1819). Jurij je bil najbolj znan član družine in saj bil velik podpornik znanosti in umetnosti in je v mestu ustanovi še kmetijsko šolo. Kasneje je šola prerasla v kmetijsko fakulteto, ki danes deluje pod okriljem Univerze Panonia v Veszprému. Iz dvorca smo se nato po znameniti ulici Kossuth, ki ponuja številne lokale, muzeje in trgovine s spominki, sprehodili do glavnega trga. Na trgu dominirata frančiškanski samostan in njegova cerkev, ki je bila uporabljena kot mejna utrdba med turško okupacijo. Njegova notranjost se ponaša z največjo gotsko fresko na Madžarskem. Stolp je bil dodan in dokončan leta 1880, vsa njegova okna pa so še vedno originalna. Oboje smo si ogledali in si seveda v bližnji kavarni privoščili okrepčilo.