Pomoč otrokom v duševni stiski

Če želimo zdravo družbo, moramo poskrbeti za duševno zdravje otrok in mladostnikov, so poudarili na nedavni okrogli mizi.

Stisk in tudi duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih je več, kot jih beleži statistika, in tudi starostna meja otrok s prepoznano diagnozo duševne motnje se niža, so poudarili na okrogli mizi z naslovom Duševno zdravje otrok – stanje, izzivi in nudenje pomoči, ki jo je na Gospodarskem razstavišču pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Bistveno je izboljšati komunikacijo med odraslimi (starši, učitelji ...) in otroki, potrebni so izobraževalni programi za učitelje in druge poklicne profile, ki se ukvarjajo z otroki, pa preventivni programi za otroke, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek psihičnih težav, potrebna je tudi celostna in prednostna skrb za duševno zdravje otrok vseh, ki na tem področju oblikujejo politiko. »Dokler politiki ne bodo ugotovili, kaj se dogaja, do korenitih sprememb ne bo prišlo,« je ob dejstvu, da primanjkuje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov, povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik.

Nace Breitenberger, ki 27 let svetuje na TOM telefonu, opaža čedalje več stisk otrok, povezanih z nasiljem, tudi medvrstniškim. »Če otrok zaupa svojo težavo TOM telefonu, to pomeni, da nima nikogar drugega, ki bi mu zaupal. V družini so otroci pogosto odtujeni od staršev, ki zanje preprosto nimajo časa,« je opozoril. Tudi mag. Mateja Štirn, psihologinja iz ISA instituta, ki v vrtcih in šolah vodi projekte, opaža naraščajoč problem medvrstniškega nasilja. »Otrokom je treba dopovedati, da o svojih stiskah sploh spregovorijo,« je poudarila.

Dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina, je prepričana, da je vedenjskih in čustvenih motenj pri otrocih čedalje več – mnogo več kot tri do pet odstotkov, kot naj bi bilo takih otrok po Gaussovi krivulji. »Ko berem dokumentacijo o otrocih, ki pridejo v naš zavod, se včasih kar zgrozim. V enem primeru sem naštela celo 43 strokovnjakov, ki so se ukvarjali z enim otrokom, ta pa je kljub temu pristal pri nas, v zavodu. Prepoznavanje in diagnosticiranje motenj sta pri nas velik problem,« meni Zalokarjeva in dodaja, da odrasli otrokom predstavljajo vzor in da je zelo pomembno, kdo z otroki dela, tako v šolah kot drugih institucijah. »Zelo pomemben je šolski prostor, ki je edini, ki zajame vse otroke,« je dodala. Skrb za duševno zdravje otrok mora biti prednostna, so poudarili govorci, pri tem pa imamo odrasli ključno vlogo. Slišati je bilo tudi to, da bo že letos v okviru Strategije duševnega zdravja za otroke in mladostnike začelo delovati deset urgentnih psihiatričnih služb v okviru Zdravstvenih domov po Sloveniji.