Kapelica na Sorškem polju

V nedeljo so v Ledinah na Sorškem polju posvetili kapelico svetega Huberta.

Sveti Duh – Župnik Franci Alič iz župnije Sveti Duh je v nedeljo ob navzočnosti domačinov in drugih obiskovalcev posvetil kapelico Svetega Huberta, ki jo je na svojem zemljišču v Ledinah na Sorškem polju postavil prof. dr. Rajko Bernik. »Središče kapelice je točno na geometričnem središču cerkve pri Svetem Duhu. Na kamnitih vratih so vklesani stihi iz pesmi Orač prezgodaj umrlega pesnika Toneta Šifrerja iz Žabnice, ki je v svojih pesmih in povestih izražal čustva do Sorškega polja. Na drugi strani kapelice so vklesani stihi iz pesmi Polje, kdo bo tebe ljubil, spodaj je verz v gotici, ki ponazarja nekdaj tukaj živečo nemško manjšino, ki je prva kultivirala pokrajino v danes imenovano Sorško polje. Kropilnik za blagoslovljeno vodo je iz cerkve pri Svetem Duhu, iz nje so ga odstranili ob obnovi zvonika in je star približno petsto let. Na zadnji strani kapelice je vklesana molitev Oče naš in nad njo napis Ne obupaj, nisi sam,« pojasnjuje posebnosti kapelice Rajko Bernik in dodaja, da h kapelici vodi kamnita potka, ob njej pa so štirje stebrički, eden med njimi predstavlja tudi hišni grb – knjigo in plug.

Rajko Bernik se je na slovesnem dogodku zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi in posvetitvi kapelice. Kot je dejal, jo je miselno začel graditi že pred desetletjem, k zamisli ga je predvsem spodbudilo dejstvo, da Sorško polje nima nobene kapelice. »Nato je delo steklo samo po sebi, do sedanjega končnega zaključka,« je dejal Bernik in pojasnil, da posvetitev kapelice svetniku Hubertu izhaja iz življenja grofa Huberta, ki se je po smrti žene in sina posvetil lovu, nato pa se spreobrnil, se posvetil študiju teologije, razdelil premoženje med uboge in postal škof. Hubert je postal zavetnik lovcev, v današnjem času pa bi bil, kot pravi Bernik, tudi zaščitnik naravovarstvenikov in kmetov, ki so veliko v stiku s prosto živečimi živalmi.

Rajko je pred petimi leti v bližini sedanje kapelice uredil napajališče za divjad, ki kot prvo v Sloveniji za vodni vir uporablja vodo iz podtalnice. Vodo je zagotovil iz 29 metrov globoke vrtine, iz katere jo s pomočjo črpalke in solarne tehnike črpa na površje, kjer je postavil tri kamnite bloke v obliki pretočne posode in jih povezal s kamnitimi koriti, ki predstavljajo napajališče. Divjad ga obiskuje zlasti v poletnih sušnih obdobjih.