Čestitali starosti čebelarstva

Radovljičan Severin Golmajer, starosta radovljiških čebelarjev, soustanovitelj fotografskega društva in dolgoletni ravnatelj srednje šole na Jesenicah, je konec oktobra praznoval devetdeset let.

Radovljica – Severin Golmajer se je rodil v družini Golmajer iz Predtrga v Radovljici kot prvi od treh otrok. Med drugo svetovno vojno je začel šolanje v industrijski šoli železarne na Jesenicah, kjer je takoj po zaključenem šolanju leta 1946 ostal kot pomočnik učitelja praktičnega pouka. Sodeloval je pri gradnji nove metalurško-kovinarske šole in nadaljeval učiteljsko delo, ob delu študiral in pridobil naziv profesor industrijske pedagogike. Postal je vodja oddelkov, kasneje vodja posamezne šole in nato ravnatelj Centra srednjih šol Jesenice. Za svoje delo je leta 1980 prejel Žagarjevo nagrado.

Bil je tudi eden od ustanovnih članov leta 1947 ustanovljenega Fotografskega kluba Radovljica ter vse življenje predan čebelar. Prav zato so v Čebelarskem muzeju v Radovljici ob njegovi častitljivi obletnici pripravili muzejski večer, na katerem je kustosinja Verena Štekar Vidic v pogovoru s slavljencem osvetlila njegovo bogato življenjsko pot pedagoga in čebelarja.

Kot je povedal v pogovoru, se je s čebelami prvič srečal kot osnovnošolec na šolskem vrtu, pobliže pa se je z njimi seznanil, ko mu je stric, ki je odšel v partizane, komaj 15-letnemu prepustil skrb za čebelje družine. Takoj po vojni se je vključil v čebelarsko društvo Radovljica ter kupil dva kranjiča in svoj prvi AŽ-panj; oba ima v svojem čebelnjaku še danes. Prva teoretična znanja je pridobil od izkušenih čebelarjev in radovljiških učiteljev Beblerja in Piklja, pozneje pa je svoje znanje širil predvsem s pogovori s kolegi čebelarji in branjem Slovenskega čebelarja, ki je bil takrat edina dostopna literatura s področja čebelarstva.

Na vrhuncu svojega čebelarjenja je imel približno 110 čebeljih družin v štirih čebelnjakih, dolga leta je bil tudi vodja društvene satnišnice. Danes ima dva čebelnjaka in nekaj manj kot petdeset čebeljih družin. Prideluje cvetlični in gozdni med ter vosek in propolis. Svoje bogato čebelarsko znanje je vedno z veseljem prenašal na mlade rodove.

Tudi za svoje delo na področju čebelarstva je prejel številne nagrade; med drugim odličje Antona Janše I. stopnje. Je tudi častni član Čebelarskega društva Radovljica.