Ta moč besede

Ne vem, ali me je k razmisleku napeljal prvi november, s katerim se, upam, iskreno poklonimo tistim, ki naj bi jih imeli radi, a je po drugi strani tu življenje, ki se odvija zdaj. Morda me je preblisnilo zgolj to, da stopamo v tak letni čas, ko bo sivina dneva očitnejša, ko se bodo večeri lahko vlekli v neskončnost. Obenem nam trgovci s ponudbo že napovedujejo decembrske praznike, ki se jih moramo menda razveseliti najbolj v celem letu, ko bo vse kipelo od sreče, brezskrbnosti, pričakovanj ... In če ne bo tako, je verjetno s človekom kaj narobe. Mar res? Sodobni človek je, vsaj mislim tako, ob številnih umetno ustvarjenih, pogosto nerealnih zunanjih impulzih tudi na družbenih omrežjih lahko samo še bolj notranje sam, četudi, zanimivo, po številu ljudi v bližnji okolici sam fizično mnogokrat vendarle ni.

Nekateri ljudje bi skorajda vsem zaupali prav vse o sebi, spet drugi najraje ne bi povedali nič. Ne vem, kaj je v resnici bolje; no, razen prave mere, a še ta ima različne merske enote. Kar pa lahko zelo teži »dušo in srce«, je tisto, kar bi rad izpovedal, pa ne zmoreš, ker si negotov, komu bi. Breme se še posebej v času praznikov pri nekaterih samo še poglablja, nahrbtnik, v katerem so stiska, obup, žalost, brezizhodnost, je samo še težji.

Strokovnjake pogosto slišimo, ko pravijo, da imeti čustveno stisko in poiskati pomoč ni znak šibkosti. Bi rekla, da je to še vedno kar tabu, nekaj, kar je treba storiti naskrivaj ... A to je zelo pomemben prvi korak iz lastne teme. Poiskati pomoč pri prijatelju, svojcu in – če ne drugače – strokovnjaku, je v resnici znak moči in sposobnosti, da se človek zmore postaviti zase in poiskati rešitev. Ta moč besede, pogovora ustvarja čudeže. In pokaže, da na vsem tem svetu niti en človek ni samo – sam.

Včasih je lažje zaupati neznancu. Pri nas obstajajo številna društva, ki so različnim generacijam na voljo brezplačno za pogovor v anonimnosti že preko zaupnega telefona. Zaupni telefoni za pomoč v stiski so pri roki v trenutku, ko človek pomoč v obliki pogovora najbolj potrebuje. Včasih se je treba odločiti tudi za korak in morda obiskati kakšno od številnih skupin za samopomoč (čeprav se mi ta izraz ne zdi najbolj posrečen). V takih skupinah, vsaj kot sem jih do zdaj spoznala, se ljudje veliko pogovarjajo, veliko smejijo ... Skratka – družijo se, za kar smo v teh časih že kar pozabili, kako dobro dene. Ja, ta moč besede, ki pade na plodna tla.

In ta moč besede je meni pomembna vsako leto prav na prvega novembra dan. Iskrena je v tem, da si tudi še živeči svojci vzamemo čas eden za drugega in kakšno rečemo ...