Kaja Teržan je Jenkovo nagrado prejela za svojo drugo pesniško zbirko Krog. / Foto: Tina Dokl

Nagrajen Krog Kaje Teržan

Letošnjo Jenkovo nagrado je za zbirko Krog prejela pesnica, plesalka in koreografinja Kaja Teržan. V hiši v Kranju, kjer je Simon Jenko nazadnje živel, so uredili sobo, poimenovano po pesniku.

Kranj – Letošnji Jenkovi dnevi so potekali v znamenju 150. obletnice pesnikove smrti, ob različnih dogodkih, ki so se od 18. oktobra naprej odvijali v Kranju in okolici, pa je bila vrhunec četrtkova podelitev pesniške nagrade, poimenovane po Simonu Jenku. Slovesnost je bila po mnogih letih spet v Prešernovem gledališču, kjer so jo leta 1986 podelili prvič. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, letos pa je strokovna žirija izbirala med kar 578 naslovi.

Kakšen mesec je bilo znanih pet nominiranih avtorjev: Nina Dragičević za zbirko Ljubav reče greva, Sergej Harlamov za Mnogoboj mitologij, Franci Novak za Vračanje pogleda Zoran Pevec za zbirko Kako postati nihče in Kaja Teržan za zbirko Krog. Žirija, v kateri so poleg predsednice Barbare Korun o nagradi odločali še Andrej Ilc, Ivo Stropnik, Nino Flisar in lanski nagrajenec Tone Škrjanec, je 34. nagrado dodelila Kaji Teržan.

Besedo imajo jezero, drevo, kamen

Nagrajenka, ki se podelitve sicer ni mogla udeležiti, saj je bila v teh dneh gostja mednarodnega pesniškega festivala v Kostariki, se je v kratkem sporočilu v dvorano oglasila po videokonferenci z besedami: »Nagrade sem zelo vesela, ne toliko kot potrditve za moje delo, bolj kot občutka družbene sprejetosti. V nadaljevanju je prebrala še pesem iz svoje zadnje zbirke, ki jo je predsednica v obrazložitvi označila kot zbirko, ki je izčiščena, pa ne v formi, temveč v tem, kako pisava sledi govorici: besedo imajo med drugimi tudi jezero, drevo, kamen. »V pesmih ni herojskega bobnanja z retoričnimi sredstvi, a govorka izkazuje redek pogum – podati se v neznano, negotovo, iščoč resnico trenutka biti – in čeprav (ali pa prav zato) ob tem ustvarja občutek negotovosti, nedokončanosti ali dvomeče zadržanosti, daje spregovoriti drugim oblikam zavesti: jezeru, metasekvoji, skali, ki opazuje kozoroga, utripa ''s kamenčki, deževniki in / vodo, ki teče pod stopali, da zorim počasi / iz svoje notranje kože'',« med drugim še preberemo v obrazložitvi.

Kaja Teržan (1986) je odraščala v Škofji Loki in Solni na Švedskem. Študij umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predhodno prekinila in se preusmerila na širše področje sodobno-plesne performativne prakse. Leta 2015 je izšel njen pesniški prvenec Delta, ki je bil naslednje leto tudi nominiran za Veronikino nagrado 2016, njena druga in tokrat nagrajena zbirka Krog pa ji je letos prinesla tudi nominacijo za nagrado kritiško sito, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov.

Teržanova je v sporočilu kasneje med drugim še zapisala: »Hvala vsem, ki ste imeli zbirko Krog v mislih tudi po zaključenem branju, in tistim, ki ste jo predlagali za nominacijo. Ves čas po izidu zbirke me je namreč spremljal občutek, da nekako ne sodi v prevladujočo aktualno slovensko pesniško estetiko/etiko – da je preveč tiha, da bi jo slišali, čeprav seveda ni tiha … in da je predvsem premalo ''pametna'', da bi jo ''razumeli'',« in v nadaljevanju še: »Ko sem svojemu ožjemu sorodstvu omenila nominacijo za Jenkovo nagrado, mi ni nihče čestital. Ko pa sem pred leti prejela pogodbo za nedoločen čas v javnem sektorju, so bili vsi navdušeni. Kaj to pove o naši družbi, mi verjetno ni več treba razlagati. Vesela sem, da obstajate ljudje, ki ste danes tu, ker vam očitno ni vseeno.«

Publiko v Prešernovem gledališču so nagovorili predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, kranjski župan Matjaž Rakovec in direktor Zavoda za turizem in kulturo Tomaž Štefe, v glasbenem programu je s svojo zasedbo nastopila šansonjerka Vita Mavrič, Jenkovo pesem Vabilo pa je zapel Bor Brenkuš Porenta.

Jenkova soba literatom

Pred podelitvijo so v starem mestnem jedru Kranja, v nekdanji Drukarjevi hiši, kjer je pesnik živel do svoje smrti, slovesno odprli vrata Jenkove sobe. V luči kandidature Kranja za evropsko prestolnico kulture leta 2025 z njo Kranj pridobiva nove prostore za razvoj novih vsebin in programov, ki bodo prispevali h krepitvi ustvarjalnosti in kulturne ponudbe Kranja in omogočili sodelovanje s široko mrežo akterjev, ki delujejo na področju literature in širše.

Pobuda je prišla iz Layerjeve hiše, kjer zadnja leta ustvarjajo mladi literati. »Letošnja obletnica se nam je zdela primeren čas, da prostor, ki je prej služil depoju, počistimo, prenovimo in jo uredimo za neke vrste rezidenčno pisarno kranjskim ustvarjalcem na področju literature,« je povedal Aljaž Primožič, ki je vodil preureditev sobe na Tomšičevi ulici. Prenovili so stene sobe in pod, uredili panelno ogrevanje, kupili nekaj pohištva, v prostor umestili priročno knjižnico in na steni pripravili tudi zapis o življenju Simona Jenka. V sobi bodo svoja dela razvijali dramatiki, prevajalci, mladi poeti in pisatelji, to bo prostor za najrazličnejše delavnice kreativnega pisanja, literarne dogodke, srečanja z ustvarjalci in druženje ob lepi besedi. Program bodo soustvarjali tudi dijaki in študenti, s čimer bomo ustvarili poligon za razvoj kakovostnih publik. Ob odprtju so se prav mladi literati predstavili z branjem poezije.