Kjer živijo volkodlaki

Trdinov vrh (1178 m n. m.) – Obisk najvišjega vrha Gorjancev, ki jih je v svojih bajkah in povestih opisal Janez Trdina. Med drugim je pisal tudi o volkodlakih. Gremo kakšnega poiskat?

»Po gričih, dolcih in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padajo polagoma proti Krki, razprostira se med Pod gradom in Ljubnim velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še pred tremi desetki let je bil košat, temen in krasen, da je marsikak popotnik obstal in se mu čudil,« je v Bajkah in povestih o Gorjancih zapisal Janez Trdina. Ja, gorjanski gozd je še vedno gozd, kar bomo občutili tudi, ko se bomo vzpenjali na svoj današnji cilj.

Trdinov vrh je najvišji vrh v pogorju Gorjancev. Prvotno ime je bilo Sveta Jera (sosedje Hrvati mu pravijo Sveta Gera), po istoimenski cerkvici na vrhu. Prva planinska pot na Trdinov vrh je bila označena leta 1889 na pobudo legendarnega Johannesa Frischaufa. Leta 1905 je bila markirana pot vse iz Novega mesta. Vrh Svete Jere so leta 1923 preimenovali na pobudo naravoslovca Ferdinanda Seidla. Danes lahko na vrhu vidimo lepo urejene in s streho pokrite ruševine stare cerkve sv. Jere ter novo cerkev sv. Ilije, ki stoji na hrvaški strani. Na vrhu so oddajniki in tudi vojašnica Slovenske vojske, kjer je gibanje omejeno.

Na Trdinov vrh vodi več različno dolgih planinskih poti, a prepričana sem, da se velika večina nanj odpravi od Planinskega doma pri Gospodični. Zapeljemo se do Novega mesta, kjer nadaljujemo do vasi Velike Brusnice. Cesti sledimo naprej do vasi Gabrje, na križišču pa zavijemo levo in nadaljujemo proti Gorjancem. Na vseh pomembnih križiščih so oznake za Gospodično. Sledimo makadamski cesti, ki nas vodi globoko v Gorjance in pripelje do Planinskega doma pri Gospodični, kjer tudi parkiramo. S parkirišča se vrnemo nazaj do glavne, makadamske ceste, kjer zavijemo desno, in po nekaj korakih nas smerokaz usmeri levo na gozdno stezo. V spodnjem delu se steza zmerno vzpenja, ko pa zavije levo, nas čaka strm vzpon, ki kar ne pojenja. Ko dosežemo utrjeno makadamsko cesto, jo le prečimo in nadaljujemo vzpon. Ko dosežemo izravnavo v gozdu, pred seboj zagledamo oddajnik na Trdinovem vrhu. Nadaljujemo po izravnavi, nato pa malce izgubimo višino in dosežemo makadamsko cesto. Nekaj korakov gremo po njej, nato pa zavijemo desno, strmo v breg. Naj povem, da je ta del vzpona po dežju zelo blaten in spolzek ter nevaren za zdrs. Strm vzpon nas pripelje direktno na vrh Trdinovega vrha, kjer so orientacijska tabla, skrinjica in žig. Oglejmo si še obe cerkvici, sv. Jere in sv. Ilije, ter v gozdu poiščimo še visok betonski stolp, kjer je hrvaški žig Sveta Gera.

Ker nas avtomobil čaka pri Gospodični, predlagam, da se na izhodišče vrnemo po poti vzpona. V primeru, da bi delali kakršen koli krog, bi namreč kar nekaj kilometrov »tapkali« po makadamski cesti.

Nadmorska višina: 1178 m
Višinska razlika: 356 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5