Martina Jelovčan in Tone Košir s knjigo, v kateri sta ob osemdesetletnici šolske stavbe v Lučinah opisala zgodovino tamkajšnjega šolstva.

Jubilej lučinskega hrama učenosti

V podružnični šoli v Lučinah so minulo nedeljo zaznamovali osemdesetletnico šolske stavbe, šolstvo pa ima sicer v kraju precej daljšo tradicijo, saj so otroke organizirano prvič začeli poučevati pred 157 leti.

Lučine – Prireditev v večnamenskem domu v Lučinah je predstavljala vrhunec praznovanja osemdesetletnice, ki so ga začeli že v septembru. Program so pomagali oblikovati sedanji in nekdanji učenci, ob tej priložnosti pa so predstavili tudi knjigo 80 let v lučinskem hramu učenosti avtorjev Martine Jelovčan in Toneta Koširja.

Priprave na praznovanje osemdesetletnice so po besedah vodje šole Martine Jelovčan stekle septembra, ko so pripravili srečanje z nekdanjimi učenci. »Najstarejši udeleženec je bil 92-letni Jakob Košir, obiskali sta nas tudi nekdanja kuharica Štefka Cankar in nekdanja učiteljica Slavka Buh.« Učenci so z zanimanjem prisluhnili njihovim zgodbam. »Danes otroci kar težko verjamejo, da so včasih na prvi dan šole dobili kos belega kruha, ne tortice ali česa podobnega, pa da so ocenjevali tudi lepopis ali lepo vedenje.« Septembra so gostili še srečanje manjših podružničnih šol, na katerem se je zbralo 250 udeležencev iz sedmih šol. Minulo nedeljo pa je sledila osrednja prireditev s predstavitvijo knjige, v kateri so zbrali vso zgodovino šolstva v Lučinah, ki ima 157 let dolgo tradicijo. »To je bil izredno velik zalogaj, saj sva s Tonetom Koširjem v njej opisala tako začetke šolstva in dejavnosti, ki so se odvijale v šoli, pa gradnjo sedanje šolske stavbe, organizacijo pouka in podobno,« je razložila Martina Jelovčan. Knjigo sta bogato opremila s fotografijami, v njej so svoje spomine na šolo delili nekdanji učenci, učitelji in drugi zaposleni. Knjiga je tako namenjena vsem, ki so šolo gradili, v njej delali in se učili, je zapisano v začetni misli.

Novo šolsko stavbo so po več letih načrtovanja in gradnje v Lučinah dobili leta 1939. »Domačini so gradnjo vzeli v svoje roke. Ker so se zavedali, da jo gradijo zase, so uporabljali samo najboljše materiale,« je pojasnila Martina Jelovčan in dodala, da se je to potrdilo tudi ob obnovi strehe pred sedmimi leti, saj so zamenjali le kritino, leseno ostrešje pa je bilo tako kakovostno, da so ga večinoma ohranili, obnovili so ga le na mestih, kjer je zamakalo. V prvih letih po končani gradnji je šolo obiskovalo okrog 140 otrok, danes v njej znanje nabira 41 otrok od prvega do petega razreda, od tega šest prvošolcev. Medtem ko pouk v prvem in drugem ter tretjem in petem razredu poteka v kombinaciji, je četrti razred samostojen. Od šolskega leta 2007/08 dalje so v pritličju organizirali tudi varstvo predšolskih otrok, ta čas je v vrtcu 17 malčkov.