Na kmetiji Pr' Brojanu v Dorfarjah so udeleženke srečanja lahko pokusile njihove mlečne izdelke. / Foto: Gorazd Kavčič

Kmetice se znajo uveljaviti

Pred današnjim svetovnim dnevom kmetic so se minuli četrtek v Škofji Loki srečale predstavnice gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena.

Škofja Loka – Tradicionalno srečanje predstavnic gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena, ki sta ga tokrat priredila Društvo podeželskih žena Lubnik in škofjeloška kmetijska svetovalna služba, je v četrtek v Škofjo Loko privabilo okoli šestdeset udeleženk. Srečanja, s katerimi se vsako leto navežejo na svetovni dan kmetic (15. oktober), so se udeležile članice iz vseh 13 gorenjskih društev.

»Namen je, da se družimo, poklepetamo in tudi spoznamo kakšne novosti,« je dejala Marija Kušar, predsednica društva Lubnik, ki ima okoli 120 članic. Udeleženke so se zbrale na Turistični kmetiji pri Marku v Crngrobu, kjer so jim za zajtrk postregli loško medlo. Za tem so si v Dorfarjah ogledale kmetijo Mije in Staneta Cofa, po domače Pr' Brojanu, kjer so usmerjeni v prirejo mleka in njegovo predelavo v mlečne izdelke. V hlevu imajo 20 do 22 krav ter okoli 15 telic. Na leto namolzejo okoli 120 tisoč litrov mleka. Večino ga odkupi Loška mlekarna, približno tretjino pa ga prodajo na mlekomatu in predelajo v mlečne izdelke. Po spoznavanju škofjeloškega mestnega jedra so se udeleženke srečanja odpravile še na Sv. Florjan nad Škofjo Loko na Okršlanovo kmetijo, ki jo vodita Janez Kožuh in njegova žena Ema, mlada kmetica leta 2009. Ob turizmu se ukvarjajo še s predelavo sadja, čebelarstvom in prirejo mleka.

Namen svetovnega dneva kmetic je sicer obelodaniti in spodbuditi delo podeželskih in kmečkih žena ter izboljšanje njihovega položaja, je razložila koordinatorka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti v škofjeloški kmetijski svetovalni službi Vanja Bajd Frelih. Poudarila je, da v sodelovanju z društvi redno organizirajo predavanja, tečaje, prikaze, strokovne ekskurzije ter na ta način skrbijo za izobraževanje kmečkih žena, ki se jim je z leti izboljšal tudi družbeni položaj. »Začele so se udejstvovati tudi v raznih organih upravljanja, prav tako ni lokalne prireditve, kjer ne bi sodelovale s svojimi pridelki in izdelki. Postale so bolj podjetne, pridobile so samozavest in samospoštovanje, znajo opozoriti nase in na svoje delo,« je še dejala Vanja Bajd Frelih.