Manj davka od dela, več od kapitala

Vlada je potrdila predlagane davčne spremembe, državni zbor naj bi jih sprejel do konca leta, tako da bi že lahko začele veljati z novim letom.

Stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov se zvišuje s 25 na 27,5 odstotka.

Kranj – Vlada je na eni od prejšnjih sej potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov: o davčnem postopku, o dohodnini, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in o davku od dohodkov pravnih oseb, s katerimi bo davčno razbremenila delo in dodatno davčno obremenila kapital.

Sprememba dohodninske lestvice

Po tem, ko je regres do višine povprečne plače razbremenila vseh prispevkov in dohodnine, s čimer se je že letos v korist zaposlenih odpovedala 90 milijonom evrov, predlaga še spremembo dohodninske lestvice. Tako naj bi zvišali zgornje meje davčnih razredov in za eno odstotno točko znižali davčno stopnjo v drugem in tretjem dohodninskem razredu (na 26 in 33 odstotkov), zvišali splošno olajšavo s 3.302,70 na 3.500 evrov ter hkrati uvedli linearno dodatno splošno olajšavo za nižje prejemke oziroma za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. Z uvedbo linearnosti in dvigom splošne olajšave naj bi preprečili, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga minimalne plače ne bi ostali brez najvišje dodatne splošne olajšave.

Vlada bo spremembe na dohodninski strani, ki predstavljajo izpad v višini 138 milijonov evrov, nadomestila z višjo obdavčitvijo kapitala pa tudi z izboljšanjem prostovoljnega plačevanja davkov in večjo učinkovitostjo nadzornih organov. Tako predlaga najmanj sedemodstotno obdavčitev davka od dohodkov pravnih oseb, s čimer bo omejila zniževanje davčne osnove z davčnimi olajšavami in prenesenimi izgubami. Poleg tega predlaga zvišanje davčne stopnje za dohodke iz kapitala, za izvedene finančne instrumente in za dohodke iz oddajanja premoženja v najem s 25 na 27,5 odstotka. Pri obdavčitvi dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov predlaga spremembo pri zniževanju davčne stopnje glede na dobo imetništva: v primeru dobe lastništva od pet do deset let se bo stopnja znižala na dvajset odstotkov, v primeru imetništva od deset do petnajst let na 15 odstotkov, v naslednjih petih letih na deset odstotkov, po dvajsetih letih pa bo tako kot doslej veljala ničelna davčna stopnja. Pri obdavčitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem naj bi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove, zvišali z deset na 15 odstotkov.

Različni odzivi na predlagane spremembe

Odzivi v strokovnih in političnih krogih na predlagane davčne spremembe so različni. Gospodarska zbornica Slovenije paket davčnih sprememb podpira. V zbornici namreč že več let ugotavljajo, da je obremenjenost dela z davki in prispevki v Sloveniji prekomerna, zlasti pri ključnih kadrih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti v podjetju; opozarjajo pa tudi, da bi bilo treba spremeniti zakonodajo glede uveljavljanja davčnih olajšav za podjetja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije davčnega paketa ne podpira, saj nasprotuje davčnemu razbremenjevanju najbogatejših in poslabševanju položaja srednjega razreda. V stranki Levica so odziv na davčne spremembe naslovili Šarčeva davčna reforma za bogate, pri tem pa so navedli, da davčna reforma delavcem z najnižjimi prihodki daje drobiž, v celem letu za eno kave, menedžerjem pa podarja skoraj dva tisoč evrov letno.