Poklic učitelja je izjemno zahteven

Za boljšo šolo (42)

Preteklo soboto smo obeleževali svetovni dan učiteljev, zato se je v medijih spet veliko pisalo in razpravljalo o položaju učiteljev v naši družbi. Vsak od nas nosi v sebi nepozaben spomin na svoje učitelje, vsaj na enega. Bodisi zato, ker je v pozitivnem smislu odločilno vplival na našo poklicno izbiro in nas spodbujal pri zaupanju vase, ali pa zato, ker nas je poniževal in nam delal krivico. Vsakršne zgodbe so te dni medijem pripovedovali poslušalci in bralci o izkušnjah s svojimi učitelji. Vloga učiteljev je za mlade ljudi v resnici izjemnega pomena, saj so takoj za starši pomembni oblikovalci otrokove osebnosti. Sodelujejo pri njegovi vzgoji in odločilno vplivajo na njegov odnos do učenja in znanja. Če so otrokove prve izkušnje s šolo dobre, da naleti na učitelja, ki zna učence voditi skozi zanimiv učni proces in jim hkrati dopove, da je učenje trdo delo, potem otrokom ostane ljubezen do učenja vse življenje. Skozi vsa leta izobraževanja ohranjajo začetno radovednost in vedoželjnost. Ravno te dni smo spet lahko zasledili pripovedi učiteljev, ki svoj poklic opravljajo z veliko ljubeznijo, s srcem in nasmehom na ustih, kot sami pravijo. Pri poučevanju jih vodi odnos do otrok, ne učni načrti in delovni zvezki. Pravijo, da je vedno treba imeti pred očmi čustveno razpoloženje otrok. Če vidijo, da je nekdo zamišljen, žalosten in odsoten, se je treba najprej pogovoriti z njim, saj sicer ne bo mogel slediti pouku. Otroke je treba opazovati, kdaj niso več skoncentrirani in so se začeli dolgočasiti. Takrat si je treba vzeti čas za sprostitev in umiritev, saj bo potem delo hitreje steklo in se bo vse zamujeno nadoknadilo. Ti učitelji se dobro zavedajo, v kakšnih stiskah, ki izvirajo bodisi iz družine ali medvrstniškega nasilja, živijo njihovi učenci, zato je v šoli treba razreševati tudi njihove osebne težave. Na ta način stopa v šoli vzgoja pred izobraževanje. Psihologi in nevrologi vedno bolj opozarjajo, da se človek lahko uči samo v okolju dobrih medsebojnih odnosov in čustvene sproščenosti. Zato učiteljice pravijo, da morajo biti v šoli tudi druge mame, zaupnice in tolažnice. V tej luči postane učiteljski poklic ne samo delo, ampak tudi poslanstvo, saj učitelji zaznamujejo cele generacije otrok za vse življenje. Današnji otroci so naša prihodnost. Tega dejstva se premalo zavedamo, zato bi morali učiteljskemu poklicu nameniti veliko več pozornosti. Najprej pri izbiri, kdo sploh lahko postane učitelj. Ali poleg dobrega učnega uspeha izkazuje tudi ustrezne osebnostne lastnosti za delo z otroki in starši? Potem je treba poskrbeti za kvalitetno strokovno izobraževanje učiteljev z dovolj prakse že v času študija. Pred samostojnim poučevanjem bi ga moral vsaj prvo leto ves čas spremljati mentor, ki bi mladega učitelja varoval pred neprijetnimi izkušnjami, ki bi mu lahko odvzele veselje do učiteljskega poklica. Nadalje je treba urediti sistematično sprotno izpopolnjevanje učiteljev in spremljanje njihovega dela, da bi lahko takoj korigirali morebitna odstopanja od pričakovanih rezultatov. Najboljši učitelji bi morali biti posebej nagrajeni za svoje delo, uravnilovka bo še naprej dušila kvaliteto našega šolstva. Ukrepe za izboljšanje položaja učiteljev je treba sprejeti takoj, saj baje zelo upada zanimanje za tovrstni študij. Samo pritoževanje in tarnanje ne bosta ničesar rešila.