Ibsenovi Strahovi tukaj in zdaj

V četrtek bodo v Prešernovem gledališču premierno uprizorili dramo Henrika Ibsena Strahovi v režiji Igorja Vuka Torbice.

Kranj – V Prešernovem gledališču se je Igor Vuk Torbica prvič predstavil pred tremi leti z uspešno predstavo Žalujoča družina, po številnih uspešnih uprizoritvah tako v Sloveniji kot v prostoru nekdanje države se v tandemu z dramaturginjo Katarino Pejović tokrat vrača z Ibsenovo dramo Strahovi. »Gre za enega temeljnih Ibsenovih dramskih besedil, ki v mikrokozmosu odražajo makrokozmos, ko vse silnice v družini odražajo silnice v družbi. Besedilo je globoko intimno in hkrati globoko politično,« je na novinarski konferenci povedala vodja umetniškega oddelka gledališča Marinka Poštrak; da gre v kranjski predstavi hkrati za sodobno in poglobljeno interpretaciji Ibsena.

»Z Igorjem poskušava vzpostaviti komunikacijo med besedilom in sedanjim časom, tukaj in zdaj. Pri tem se ne postavljava nasproti avtorju, ampak besedilo bereva, kot ga je treba brati danes, da današnji gledalec v igri lahko začuti nekaj, kar ga še kako zadeva,« o pristopu k besedilu pojasnjuje dramaturginja Katarina Pejović; da je predstava postavljena zelo natančno, izčiščeno, hkrati pa temelji na petih odličnih igralcih. »Želela sva predstaviti tisti nemir, ki ga ta čas čuti večina ljudi v svetu, kakršen je. V tem je naša izvedba ostrejša od samega Ibsena,« dodaja Igor Vuk Torbica.

Igralski ansambel predstave Strahovi oblikujejo Vesna Jevnikar, Blaž Setnikar, Borut Veselko, Peter Musevski in Vesna Pernarčič. »Pri mojih letih ni veliko ženskih vlog, zato me veseli, da je moj lik Helena Alving ženska s stališči, a hkrati vendarle ujeta v neko življenje, iz katerega si ne upa izstopiti,« o svoji vlogi razmišlja Jevnikarjeva, Setnikarja, ki igra njenega sina Osvalda Alvinga pa je navdušila filmskost vloge, ki mu pri prezentaciji lika daje dodatne dimenzije. Veselko igra pastorja Mandersa in upa, da se bodo ljudje po predstavi spraševali o stvareh, ki so danes še kako relevantne za naš obstoj. Musevski je vlogo mizarja Engstranda vzel za izziv, saj mu je režiser postavil trden okvir, ki ga v zadnjih dneh osvobaja. Pernarčičeva igra Regino Engstrand in poudarja, da sta Vuk Torbica in Pejovićeva njeno vlogo še dodatno nadgradila in jo ustvarila polnokrvno, kot so ostale vloge. Sceno je pripravil Branko Hojnik, s kostumografijo pa se je spoprijela Sara Smrajc Žnidarčič. Po premieri bo sledila podelitev nagrade julija najboljšemu igralcu oziroma igralki domačega gledališkega ansambla v pretekli sezoni po mnenju publike in strokovne žirije.