Sven Pádraig Ó Siochfhradha Prešern / Foto: Gorazd Kavčič

Na študij v Cambridge

Med redkimi izbranci, ki so kot tujci dobili možnost za študij na prestižni univerzi v Cambridgeu, je tudi Sven Pádraig Ó Siochfhradha Prešern, nekdanji dijak Gimnazije Kranj v programu mednarodna matura.

Sven Pádraig Ó Siochfhradha Prešern je dolgo iskal študij, pri katerem bi mu uspelo povezati vse svoje interese. »Že od majhnega me je zanimala latinščina, kasneje tudi stara grščina. Na splošno so mi všeč stari jeziki, ob tem pa me zanimata še angleška literatura in zgodovina,« je razložil. Kombinacijo vsega tega je vendarle našel v programu, ki ga ponuja univerza v Cambridgeu in združuje anglosaksonski, skandinavski in keltski aspekt. »A ker je to težko razložiti, ko me vprašajo, kaj bom študiral, kar poenostavim in rečem, da bom študiral angleško primerjalno književnost in latinščino,« se posmeje Sven Pádraig Ó Siochfhradha Prešern. A to, da je našel študijski program, ki mu je povsem ustrezal, je bil šele začetek, saj je moral za uresničitev svojega cilja premagati številne ovire. Po vsem trudu mu je to tudi uspelo in tako se prihodnji teden odpravlja v Anglijo.

Na univerzi v Cambridgeu vsako leto prejmejo okrog 16 tisoč prijav dijakov z vsega sveta, ki bi želeli študirati v njihovih programih, sprejmejo pa jih le 3500, od tega je le približno dvajset odstotkov mest namenjenih tujcem, je pojasnil Prešern. Sam je prijavo oddal že septembra lani, pri čemer je moral dodati tudi osebno pismo in predložiti svoje ocene. Po opravljenih testih v Zagrebu sta decembra sledila še intervjuja v Cambridgeu. »Prvi je bolj na osebni ravni, skozi katerega te želijo spoznati kot osebnost, ali si kompatibilen z univerzo. Drugi pa je bil povezan prav s programom, za katerega sem se odločil.« Na njihovo nadaljnje povabilo je nato čakal kar mesec in pol. Sredi januarja so mu sporočili, kakšne ocene zahtevajo od njega pri maturi in posameznih predmetih. »Pri maturi sem recimo moral zbrati kar 42 točk, pri predmetu angleška literatura pa doseči oceno 7.« Zato se je od januarja dalje v celoti posvetil učenju in tako tudi izpolnil vse njihove zahteve glede ocen. A v napetosti je bil vse do 15. avgusta, ko so mu sporočili, da so ga sprejeli. »Zdelo se mi je nadrealistično; glede na vsa rešeta na poti moraš vedno računati tudi na to, da ti ne bo uspelo,« je priznal.

Študij mu je vsekakor pisan na kožo. »Že od nekdaj so me namreč zanimali jeziki. Oče je po rodu Nemec, tako da sem že od malega govoril oba jezika, tako slovenščino kot nemščino,« je pojasnil in dodal, da se je v osnovni šoli učil angleščino, potem pa dve leti na Škofijski klasični gimnaziji še latinščino, staro grščino in francoščino. Zadnja tri leta se je povsem samostojno intenzivno posvečal še irskemu jeziku, na enem od družabnih omrežij je celo ustvaril profil, na katerem ozavešča o tem jeziku. »Irskih govorcev namreč ni več veliko, le še okrog deset tisoč.« Njegova navdušenost nad irskim jezikom se kaže tudi skozi njegovo ime, ki mu je pred časom dodal Pádraig Ó Siochfhradha. »To je bil eden prvih aktivistov, ki je začel promocijo irskega jezika in opozarjal na pomen ohranjanja nacionalne identitete,« pojasni. Tudi sam razmišlja, da bi se po končanem študiju, ki ga namerava nadgraditi še z magisterijem in morebiti še kakšnim drugim dodiplomskim študijem s tega področja, posvetil promociji irskega jezika z akademskega vidika.

Priznava, da ga pred odhodom na študij prevevajo različna občutja. »Prvič za dlje časa sam odhajam od doma v povsem tuje okolje, kjer nikogar ne poznam,« je razložil. Prvi dnevi bodo po njegovih besedah namenjeni predvsem spoznavanju univerze, tamkajšnjih dejavnosti in drugih študentov, 9. oktobra pa se začne zares, saj ga takrat čakajo že prva predavanja. Med desetimi moduli, ki so mu bili na voljo, si je izbral staro angleščino, staro valižanščino, staro irščino, insularno latinščino, paleografijo in zgodovino Irske. Samo za šolnino za eno leto bo odštel več kot devet tisoč funtov. Pri tem si je pomagal s študentskim posojilom, ki ga bo lahko začel odplačevati šele takrat, ko bo zaslužil vsaj dvajset tisoč funtov na leto, je še razložil.