Red pri kolesarjenju v skupini

Pri profesionalnih kolesarjih sta red in disciplina osnova za dobro delovanje skupine. Šef ekipe daje iz avtomobila jasna navodila, ki jih morajo kolesarji brezkompromisno upoštevati. Vsi kolesarji delajo za enega – tistega, ki ga določijo šefi že pred tekmovanjem in je glavni v skupini. Preostali mu pomagajo; nosijo mu pijačo in hrano, ga v skupini varujejo pred padcem, če je v krizi, ga v zavetrju pripeljejo naprej. Nemalokrat se zgodi, da mora kolesar, čeprav močan in dobro razpoložen, da bi lahko zmagal na etapi, svoje želje potlačiti, ker ima drugačna navodila. Poleg točno določenih nalog je za dobro delovanje v skupini pomembno tudi prijateljstvo. V ekipi se morata ustvariti pozitivno vzdušje in medsebojno zaupanje, ki se gradita tako med tekmovanjem kot tudi pred njim in po njem, v sobah, pri kosilu, med potovanjem na tekmovanja. Vodja v skupini si mora ustvariti zaupanje drugih v ekipi in si zagotoviti, da mu bodo v težkih trenutkih stali ob strani. Red in disciplina ter medsebojno zaupanje so torej ključni elementi za dobro uigrano kolesarsko ekipo.

Rekreativni kolesarji sicer ne živimo od kolesarstva in ne tekmujemo, vendar so za tiste, ki se vozimo v skupini, red, disciplina in medsebojno zaupanje še kako pomembni. Vodja naj bo kolesar, ki ga drugi v skupini upoštevajo in tudi poslušajo. Zaželeno je, da je med bolje pripravljenimi v skupini, ker tako lažje nadzira dogajanje med vožnjo, a nikdar ne tekmuje s preostalimi. Ni nujno, da je ves čas na čelu skupine, mora pa skrbeti, da skupina ostaja homogena in se podredi hitrosti najslabše pripravljenega. Preostali člani morajo vodjo poslušati in upoštevati njegova navodila. Kolesarji v skupini se morajo voziti v koloni eden po eden (v gosjem redu), saj je vzporedna vožnja nevarna in tudi prepovedana. V skupini je lahko največ šest kolesarjev. Če je skupina večja, se mora obvezno razdeliti v več manjših, med katerimi je vsaj sto metrov razdalje. Tako bodo vozniki motornih vozil lažje prehiteli in obvozili skupino. Kolesar, ki je na čelu skupine, mora z dogovorjenimi kretnjami nakazati smer v primeru spremembe smeri, pokazati na ovire na cestišču ali če prehiti druge kolesarje. Ko se prvi v skupini utrudi in želi zamenjavo, pogleda nazaj in se prepriča, ali je cesta prosta. Nato zapelje na levo in nakaže kolesarju za seboj, naj on vodi naprej. Preostali kolesarji v skupini vozijo z varnostno razdaljo, spremljajo kolesarja pred seboj, roke so ves čas na zavorah, da lahko hitro reagirajo. Zavirajo vedno z občutkom in nekoliko iz smeri. Poleg tega pa je treba seveda upoštevati tudi cestnoprometne predpise, kajti le tako bomo obvarovali sebe, svoje zdravje in druge udeležence v prometu.