Skozi špalir domačinov in planinskih prijateljev od blizu in daleč / Foto: Gorazd Kavčič

Množično in ganljivo slovo

V četrtek popoldne se je na Jezerskem velika množica ljudi poslovila od vrhunskega alpinista in alpinističnega smučarja Dava Karničarja, ki se je prejšnji teden smrtno ponesrečil v gozdu blizu doma.

Jezersko – V gozdu blizu doma je želel posekati jesen, padlo drevo pa je bilo zanj usodno. Zadnje slovo od 57-letnega alpinista, gorskega reševalca, ekstremnega smučarja z najvišjih vrhov sveta, ljubitelja narave in gorništva je bilo množično in ganljivo. Pretreslo in presenetilo je tudi dejstvo, da je tega ekstremnega alpinističnega smučarja, ki je vse življenje hodil po robu, smrt doletela nedaleč od doma.

Preden so ga položili v grob na pokopališču ob cerkvi sv. Ožbolta na Jezerskem, kjer bo počival ob mami, očetu in bratu Luki, ki je izgubil življenje pred dvema desetletjema med vajo gorskih reševalcev, so mu zapeli bratje Smrtnik iz sosednje Železne Kaple in pevci skupine Ultima, ob grobu so se od njega poslovili z besedami hvaležnosti, za vse, kar je dal ljudem okoli sebe in vsem ljubiteljem gora in narave.

Ganljive besede slovesa sta mu namenila žena Petra in brat Drejc. Davo alpinist, Davo smučar, Davo učitelj in trener smučanja, Davo gorski reševalec, Davo »jager«, je brat nizal njegove najopaznejše življenjske vloge. O gorah in doživetjih v njih pa je Davo razgalil tudi svoja globoka notranja doživetja, njegovi zapisi narave so prava hvalnica življenju. Davo je bil po bratovih besedah še marsikaj, poleg tega, da je segal po zvezdah in so ga po njegovih dosežkih poznali po vsem svetu, je bil tudi ponosen in zaveden Jezerjan, utelešenje tukajšnje identitete. Ob koncu je Drejc Karničar recitiral pesem Macesen, ki jo je napisal jezerski župnik Vovk in najlepše ubesedi vse, kar je Davo bil.

Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan je spregovoril o dosežkih Dava Karničarja v domačih in tujih gorstvih, o njegovih podvigih v domačih Grintovcih, o smučanju z Anapurne skupaj z bratom Drejcem, o tem, kako je prvi na svetu leta 2000 smučal z Everesta, v naslednjih letih pa za azijsko še z vrhov ostalih celin, kako je skratka dosegal cilje na meji možnega in presegal slovenske meje. Za njegove dosežke so ga nagradili z Bloudkovo nagrado in z državnim odlikovanjem, srebrnim znakom svobode.

Zvestemu domači dolini in goram so se na zadnji poti poklonili domačini, pa tudi prijatelji iz planinskih in alpinističnih vrst iz domovine in tujine. Za njim je ostalo osem otrok, v krajevni organizaciji Rdečega križa so se odločili, da bodo pomagali družini. Odprli so račun, na katerega lahko posamezniki in organizacije prispevajo prostovoljne prispevke. Nakažejo jih lahko na račun: 07000-0000-100776 (sklic 09-2019, pripis: Karničar).