Vez med državo in občinami

V Kranju so včeraj županom in drugim predstavnikom gorenjskih občin predstavili osnutek pokrajinske zakonodaje.

Kranj – Predlog nove pokrajinske zakonodaje, po kateri je v Sloveniji predvidenih enajst pokrajin, avtorji zdaj pojasnjujejo na regijskih predstavitvah. Gorenjska je bila včeraj v Kranju, udeležili pa so se je župani in drugi predstavniki občin, ki jih zanima nova pokrajinska členitev in kakšno bo v njej mesto gorenjske pokrajine. Zdaj gorenjsko statistično regijo sestavlja 18 občin (povezane so v Svet gorenjske regije), z novim predlogom pa bi ji priključili tudi geografsko bližnje občine Kamnik, Komenda, Vodice, Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravče in Medvode, poleg njih pa še Vrhniko, Logatec, Dobrovo - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer, Brezovico in Borovnico.

Organizatorji na posvetu niso želeli navzočnosti medijev, zato smo za mnenje o novi pokrajinski zakonodaji vprašali nekaj navzočih županov. Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec razmišlja takole: »Gorenjska je relativno čista pokrajina, nekako nenaravna se mi zdi vključitev Vrhnike in Logatca vanjo. Sicer pa menim, da predlog ni končna rešitev, do nje bomo z razpravami prišli postopoma. V Mestni občini Kranj smo se denimo lotili skupne občinske uprave. Mesečno se redno srečujemo z župani sosednjih občin: Škofje Loke, Nakla, Preddvora, Jezerskega, Šenčurja, Cerkelj, Medvod, združujemo nekatere naloge in bi to obliko lahko razumeli kot manjši zametek gorenjske regije. Sem pristaš ustanovitve pokrajin, seveda odvisno od tega, katere naloge se bodo prestavile z države na regijo. Zagotovili bi morali enakomeren razvoj regij. Gorenjska je najbolj razvita pokrajina v Sloveniji, še več pa bi lahko naredili tako v turizmu kot razvoju industrije, glede na to, da so v naši regiji tako železniško vozlišče, avtocestna povezava in letališče, povezave imamo z Italijo in Avstrijo.«

Leopold Pogačar, župan Občine Žirovnica, ocenjuje, da zdaj manjka neka vez med državo in lokalno skupnostjo. »Gorenjci moramo paziti na to, da bomo enakovredno teritorialno in območno zastopani. Naj se ne sliši bogokletno, ampak si ne predstavljam, da bi v gorenjsko pokrajino sodila tudi Vrhnika in Logatec, prepričan pa sem, da bo še nekaj Save preteklo, preden bosta država in politika dosegli dogovor o velikosti in številu pokrajin,« meni Pogačar. Tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja se pridružuje mnenju, da v Sloveniji potrebujemo raven, ki bo koordinirala interese lokalnih skupnosti in države, paziti pa je treba na enakomernost, da ne bi prihajalo do prevelikih razpotij. »Tudi sam menim, da do pokrajin še ne bo prišlo tako hitro, so pa potrebne, saj bi s tem nivojem povezali državo in občine,« dodaja Sodja. Da je znova oživela razprava o pokrajinah, pa kot pohvalno ocenjuje tržiški župan Borut Sajovic: »Pri razvoju občin se opaža, da smo preveč razdrobljeni, denimo na področju turističnega razvoja, urbanizma, tako da bi potrebovali širši pogled. V Tržiču kot obmejni občini se pri projektih pogosto znajdemo v podrejenem položaju, ker imamo na drugi strani kot sogovornike pokrajine. Z Gorenjsko kot enovito pokrajino bi bili lahko enakovrednejši sogovorniki Koroški, Furlaniji Julijski krajini in Istri, ki so večje po številu prebivalcev in tudi kadrovsko močnejše.« Pokrajine naj bodo po njegovem mnenju dovolj velike, pri njihovem oblikovanju pa se ne bi smeli preveč uklanjati razdrobljenim lokalnim interesom. Vprašanje, ali bosta Vrhnika in Logatec v gorenjski pokrajini, se mu ne zdi bistveno, oblika pokrajin namreč ne bi smela jemati pozornosti vsebini. »Pomembno je, da je Ljubljana pokrajina zase, ostalo pa naj bo čim bolj enakomerno razdeljeno in treba se je ustaviti pri številki šest pokrajin.«