Ko kuhajo fantje ...

Letos so se bohinjski fantje odločili, da namesto igre ali muzikala pripravijo poseben večer, počastijo Vodnika na malce drugačen način: z večerjo, ki so jo naslovili Večerja z Valentinom Vodnikom. Režiser kulinarične predstave je bil Martin Zupanc, ki ga srečamo v kuhinji Uroša Štefelina, v Vili Podvin.

Septembra so v Bohinju ponovno pripravili Vodnikove dneve, v počastitev spomina na Valentina Vodnika, prvega župnika koprivniške fare, pesnika, pisatelja, jezikoslovca in še bi lahko naštevali. Prav njegove Kuharske bukve pa so utrnile misel Martinu Zupancu, zakaj pa ne bi v Bohinju počastili njegovega imena tudi z večerjo. In tako je Planinska koča na Vojah nedavno gostila šesthodni meni, kjer so jedi pospremila vina vinarja Ščurka ter bodoče vinske kleti Nebolé.

Večerja z Valentinom Vodnikom se je začela z aperitivom: gostje so lahko poskusili Bohinca 2018, vino sedme bohinjske ljubiteljske trgatve. Živordeča rujna kaplica je napovedovala poseben večer, krajši nastop domačih lovskih rogistov ter kasneje tudi Vodnikova poezija pa so simpatično in kulturno nadgradili jedi, ki so bile, glede na to, da od fantov nihče ni kuhar, pravo presenečenje. Včasih morda kdo skuha doma kosilo, s kakšne jušne kocke juho, se je pošalil Martin, njihov mentor. Pod njegovo taktirko pa so tako v kuhinji »nastopali« Rok Frelih, Krištof Mikelj, Klemen Zupanc, Gašper Mikelj; v strežbi pa Jernej Cesar in Teja Cankar.

Sta se pa večera še posebej veselili tudi Jana Zupanc, najemnica Planinske koče na Vojah, ter Saša Zadnikar, ki zadnjih pet let v koči skrbi za izbor sladkih pit. Jana nam je zaupala, da je bilo za dogodek tolikšno zanimanje, da če bi imeli še enkrat več prostora, ga ne bi bil problem zapolniti.

Martin in njegova ekipa so se odrezali odlično. Nekaj začetne treme se je nalezel celo harmonikar Žiga Grm, a je v kuhinji tekoče steklo že v popoldanskih urah. Fantje so sledili scenariju, Martinovim navodilom in zgodba šestih jedi se je na krožnikih začela pri jezeru z ribo, nadaljevala na Kravjem balu s ciko, naslednji krožnik je gosta popeljal v hribe na testenine s sirom, pa še naprej na Triglav – in kot je rekel Martin: »Spotoma ujamemo še srno ter končamo na Vojah. Zraven srne postrežemo Vodnikov puding iz rdeče pese, neke vrste kruhov kipnik; za sladico pa so koruzni žganci z mlekom, takšni, kot so tudi v ponudbi v koči.« In tudi začeli so z žganci, a z ajdovimi – kot pozdravom iz kuhinje; vmes pa je vzbujal gostom radovednost še sorbet iz bohinjskega »šnopca«, vina ter gozdnih sadežev.