Domišljiji dali krila

V okviru festivala Pisana Loka so se minulo soboto radovedneži, ki radi gradijo, rišejo, ustvarjajo in premikajo meje, zbrali na delavnici animiranega filma Lego Loka.

Če malčke vprašate po njihovi najljubši igrači, jih bo večina odgovorila: lego kocke. In ko jih vprašate, kaj najraje gledajo po televiziji, bo njihov odgovor kot iz topa: risanke. Kaj se zgodi, če združiš lego kocke z risankami? Najboljša delavnica za otroke! Tako so v Kulturnem društvu (KD) Grable minulo soboto opisali delavnico Lego Loka, ki so jo pripravili v sodelovanju s kranjskim OpenLabom. Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je v atriju hiše v starem mestnem jedru gnetlo več kot petdeset malčkov, ki so vsi želeli ustvariti svoj lastni animirani film.

Animirane mojstrovine so nastajale po budnim očesom Tine Vatić iz KD Grable, Domna Dolenca iz OpenLaba in Tonija Mlakarja, ki je skrbel, da so lego kocke »oživele«. Delavnico animiranega filma so po besedah Tine Vatić pripravili tretje leto, vsako leto pa poskusijo s čim novim. »Letos so bile to lego kocke in odziv je bil neverjeten, udeleženci so prišli celo iz Kranja in Ljubljane.« Njihova prvotna ideja, da bi ustvarili skupno zgodbo, tako ni bila uresničljiva, zato si je vsak lahko zamislil svojo risanko. »Pri lego kockah domišljija otrokom povsem ''podivja'', in tudi če bi jih želeli usmeriti v skupen projekt, nam to verjetno ne bi uspelo. Če bi jim rekli, naj izdelajo velikana, ki je ustvaril Lubnik, bi na koncu nastala vesoljska ladja,« se je posmejal Domen Dolenc, ki je bil navdušen nad ustvarjalno energijo, ki so jo izkazali otroci. Tako je nastalo približno trideset animiranih filmov, dolgih le nekaj sekund, prav vsak pa je moral imeti uvod, jedro in zaključek, je pojasnil Dolenc. »Predvsem za mlajše otroke je bilo pomembno, da so hitro prišli do rezultata, sicer se naveličajo,« je ob tem razložila Tina Vatić. A za recimo desetsekundni animirani film so po besedah Domna Dolenca kljub temu porabili vsaj deset do petnajst minut samo za animacijo, še prej pa so morali izdelati figure, ki so nastopale v risanki, in si zamisliti zgodbo. »Ugotovili smo, da je bilo bolje, ker smo jim pustili svobodo pri ustvarjanju, saj jim že tako postavljamo preveč omejitev. Brez okvirjev so se resnično vživeli,« je poudarila Tina Vatić, Domen Dolenc pa je dodal: »Nastale so vesoljske ladje, policijske postaje, podmornice in potapljači ... Neki fantek mi je zaupal, da je že doma uro in pol sestavljal in vadil, tako da je imel tu v pol ure sestavljeno celotno kompozicijo.«