Od Ivana Omana so se na mestnem pokopališču v Škofji Loki v sredo poslovili z vojaškimi častmi. / Foto: Gorazd Kavčič

Zadnje slovo od narodnega buditelja

Na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi na mestnem pokopališču v Škofji Loki se je v sredo več sto ljudi poslovilo od Ivana Omana, soustanovitelja in prvega predsednika Slovenske kmečke zveze in enega ključnih posameznikov v procesu osamosvajanja Slovenije.

Škofja Loka – »Slovenci redko koga prepoznamo za narodnega buditelja. Buditelj namreč premore izjemno moč, da ljudi skoraj dobesedno zbudi iz politične zaspanosti ali otopelosti. Prevzame jih s prepričljivo vizijo in z močno osebnostjo. Ivan Oman je bil narodni buditelj,« je v svojem nagovoru na pogrebni slovesnosti poudaril predsednik države Borut Pahor. Omana so na njegovi zadnji poti pospremili še drugi vidni predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja. Pogreba so se med drugim udeležili predsednik državnega zbora Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec in drugi člani vlade ter visoki predstavniki državnih, političnih, pravosodnih, gospodarskih ter znanstvenih ustanov in organizacij.

Ivan Oman je bil ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in osamosvojitve, eden od ustanovnih očetov naše države, je v svojem nagovoru še poudaril Borut Pahor. Ob zori slovenske politične pomladi je razumel čas in hotenja ljudi ter ji dal svoj močan osebni pečat. »Hvaležni smo usodi, da nam je v prelomnih časih naše zgodovine dala modrega in odločnega ljudskega voditelja odprtega in mehkega srca,« je dejal in dodal, da je bil Oman najprej predvsem zelo pošten človek. »Samo tako je lahko neko drzno politično zamisel predstavil ljudem. Zaradi njegovega poguma so mu ljudje sledili.« Celo z današnje perspektive se zdi osupljivo, kako je lahko nekdo nagovoril sprva kmetsko prebivalstvo, da je reševanje njihovih vsakodnevnih skrbi predstavil kot strateško vprašanje uvedbe demokracije in ustanovitve samostojne države, je še poudaril Pahor, ki je Omana označil za ljudskega tribuna v najbolj žlahtnem pomenu te besede. »Bil je strpen in potrpežljiv, razumevajoč za dvome in drugačna stališča glede pomembnih vprašanj. To je v ljudeh dodatno poglobilo zaupanje v njegovo voditeljstvo.«

Na pogrebni maši je o Ivanu Omanu spregovoril tudi nadškof Anton Stres, ki je poudaril, da so ga spoštovali kot nekoga, o katerem rečemo, da je »iz enega samega kosa« – da v njem ni več plasti in zato tudi ni prostora za nobeno dvojnost, kaj šele igro. »S to svojo enovitostjo in celostnostjo je postavil zgled človeka, kristjana in politika, in to v času, ko je ravno politika prišla na slab glas.« Srčnost, s katero se je Ivan Oman dejavno postavil v prvo vrsto prizadevanj za svobodo in demokracijo, ni bila lahkoverna in naivna. »Bil je preveč stvaren in z obema nogama na zemlji, da se ne bi zavedal, v kaj se podaja,« je dejal Stres in dodal, da se je zavedal, da gre za pravično stvar, za katero velja zastaviti vse svoje moči, ne glede na to, ali bomo dočakali krono uspeha ali ne. »Odloča pravičnost, in ne uspešnost.«

V imenu družine se je s čustvenim nagovorom od Omana poslovil tudi eden od njegovih vnukov, Blaž Podobnik. Zahvalil se mu je za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Po njegovih besedah je bil razgledan in vedoželjen človek, ki je rad bral in cenil misli drugih. »Ko so kmetje ostali brez zastopnika, ste jih zagovarjali s svojim gromkim glasom. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas mislili različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali,« je poudaril Blaž Podobnik in dodal, da jim bo njegov trud biti dober človek, dober oče, državljan in kristjan vedno za zgled.