Ob Nežiderskem jezeru (4)

Tretji dan smo se naprej odpeljali proti Nickelsdorfu in nato proti mestu Deutsch Jahrndorf, ki leži tik ob tromeji med Avstrijo, Slovaško in Madžarsko. Nadaljevali smo proti naselju Pama, ki ga Hrvati imenujejo Bijelo Selo. V njem je še danes veliko Hrvatov in je pravo kulturno središče gradiščanskih Hrvatov. V mestu smo videli tudi dvojezične table. Ves čas smo kolesarili ob vetrnih elektrarnah. Nismo se mogli načuditi, kako so gradiščanski kmetje svoja polja, kjer gojijo zelenjavo, dopolnili še s polji vetrnih elektrarn. Spodaj raste solata, zgoraj se vrti vetrnica. Prvo vetrno elektrarno je postavil kmet iz okolice naselja Zurndorf leta 1992. Skupaj s proizvajalcem tovrstnih elektrarn sta potem projekt predstavila občinskim veljakom, ki so v ta namen ustanovili občinsko podjetje. Sledili so jim še po drugih krajih in izkoristili evropska sredstva v ta namen. Do leta 2013 je pokrajina Gradiščanko uspela zagotoviti sto odstotkov svojih potreb po električni energiji s pomočjo vetrne energije. Ocenjujejo, da so s tem ustvarili okrog 4.500 delovnih mest. Danes je v tej pokrajini postavljenih 446 vetrnih elektrarn, ki imajo skupno nazivno moč 1090 MW. Za primerjavo: naša jedrska elektrarna v Krškem ima nazivno moč 696 MW in daje električno energijo za trideset odstotkov vseh potreb električne energije. V celi Avstriji imajo postavljenih 1.313 vetrnih elektrarn, ki imajo skupaj 3.045 MW nazivne moči, torej več elektrike, kot jo porabi cela Slovenija. Drugi dan smo zaključili zopet na Madžarskem, in sicer v mestu Hegyeshalom.

V naselju Kittsee smo kolesarili mimo nasadov marelic in prikolesarili v avstrijski kraj Berg, ki leži tik ob meji s Slovaško. Zanimivo je, da v kraju v novih in lepih hiškah živi veliko Slovakov. Avstrijske oblasti so mladim družinam ponudile ugodno življenje na vasi in hkrati v bližini Bratislave, kjer so dobre službe. V času hladne vojne so bili ti kraji za avstrijske državljane nezanimivi, danes pa se kraj razvija prav zaradi bližine Bratislave. Na začetku mesta je urejeno postajališče za kolesarje, ob njem pa velika betonska kocka, ki so jih postavljali Nemci ob koncu druge svetovne vojne, da bi ustavile ruske tanke. V bližini je spomenik Arneju Karlssonu, ki je v tem kraju pomagal veliko beguncem, ki so pribežali iz Slovaške v Avstrijo. Naselje je imelo takrat osemsto prebivalcev in šeststo beguncev. Mož je tudi ustanovitelj fundacije Rädda barnen, ki je po drugi svetovni vojni pomagala okrog šestdeset tisoč sirotam, starim od tri do šest let. Žal so ga prav v Bergu leta 1947 ubili ruski stražarji.

Kmalu smo dosegli Donavski nasip in se po njem odpeljali v center Bratislave, ki se pohvali s tem, da je edina prestolnica na svetu, ki leži tik ob državni meji in administrativno meji kar na dve državi.