Mestna občina Kranj je z dobrimi 23 milijoni evrov dolga najbolj zadolžena med gorenjskimi občinami. / Foto: Gorazd Kavčič

Kako zadolžene so občine

Po treh letih zmanjševanja dolgov je v lanskem letu skupna zadolženost slovenskih občin znova narasla. Kljub temu so občine s širšega območja Gorenjske dolg zmanjšale.

Kranj – Skupni dolg slovenskih občin in njihovih pravnih oseb je po podatkih ministrstva za finance ob koncu lanskega leta znašal slabih 853 milijonov evrov, kar je dobrih enajst milijonov več kot konec leta 2017. Gre za prvi porast zadolženosti slovenskih občin po tem, ko je zadolženost v prejšnjih treh letih padala. Najbolj zadolžena je bila ponovno Mestna občina Ljubljana s 153,7 milijona evrov dolga, sledijo ji Maribor, Koper in Celje, na petem mestu pa je Mestna občina Kranj s 23,3 milijona evrov dolga.

V Kranju dolg manjši za dobra dva milijona

Kljub temu da se je na ravni države dolg povečal, pa je 25 občinam z območja širše Gorenjske skupni dolg uspelo zmanjšati za dobre štiri milijone na 78,8 milijona evrov. Najbolj zadolžena gorenjska občina Kranj je denimo konec lanskega leta izkazovala 2,2 milijona evrov manj dolga kot leto prej.

Več kot deset milijonov evrov dolga je imela Škofja Loka, sledi Komenda z nekaj več kot šestimi milijoni evrov dolga. Za več kot pet milijonov so bili konec leta zadolženi tudi v Domžalah in Medvodah. Gledano po deležu so se lani najbolj zadolžili v Vodicah, kjer so dolg povečali za več kot trikrat, na 1,7 milijona evrov. Enajstim občinam je dolg uspelo zmanjšati. Poleg Kranja je to uspelo še občinam Komenda, Škofja Loka, Jesenice, Kamnik, Domžale, Bled, Tržič, Preddvor, Naklo in Bohinj. Največ, za 28 odstotkov, so dolg zmanjšali v Kamniku.

Pet občin brez dolga

Občine Bohinj, Žiri, Žirovnica in Jezersko so ob koncu leta izkazovale do pol milijona evrov dolga, pet občin pa je leto zaključilo brez dolga. To so Šenčur, Mengeš, Kranjska Gora, Gorje in Cerklje. V Cerkljah so bili za zdaj zadolženi le enkrat, v času gradnje Doma Taber in drugih večjih infrastrukturnih projektov. »Za zdaj se še ne mislimo zadolževati. Trenutno čakamo ponudbe za krvavški vodovod, pri katerem je ocenjena vrednost 12 milijonov evrov, do tega polovico financiramo sami. Vendar mislim, da bomo zmogli tudi brez kreditov. Glede na to, da v občini poteka več projektov, pa bomo morali pri pripravi naslednjega rebalansa in tudi prihodnjih proračunov zmanjšati vrednosti tistih postavk, ki za razvoj občine niso tako nujni,« o prihodnjih načrtih občine pravi cerkljanski župan Franc Čebulj.

Po dolgu na občana prva Komenda

Po dolgu na občana so med vsemi slovenskimi občinami znova v vrhu Gornji Petrovci s slabima dvema tisočakoma na vsakega občana, na petem mestu pa je Komenda z 986 evri dolga na vsakega prebivalca. Večina dolga izvira iz časa županovanja prejšnjega župana Tomaža Drolca, ko se je občina nezakonito zadolžila za investiranje poslovne cone. Občina v zadnjem času dolg zmanjšuje, letos je tako že padel pod tisoč evrov na občana. »Razdolžili bi se radi čim prej, vendar gre zaradi zakonskih obveznosti do države in nujnih investicij, kot je bila lani denimo nadgradnja osnovne šole, počasneje, kot bi si želeli,« pravi komendski župan Stanislav Poglajen, ki si želi, da bi v poslovni coni čim prej dobili okoljsko dovoljenje, s čimer bi lahko aktivirali sedem hektarov veliko območje, ki ga imenujejo kar Žabji rajon, kar bi precej pripomoglo k zmanjševanju dolga občine.

Med ostalimi gorenjskimi občinami si po dolgu na prebivalca sledijo Preddvor (517) in Škofja Loka (472). Nad slovenskim povprečjem, ki znaša 414 evrov pa sta še občini Bled (447) in Kranj (416).