Odgovorni za ustavnost in svojo svobodo
Na nedeljskem romanju treh Slovenij na Višarje je bil osrednji govornik nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, maševal pa je koprski škof Jurij Bizjak.
»Izraz slovenstva niso samo duhovni, intelektualni, politični in tehnični dosežki, pri katerih smo se vzpostavili kot narod, so tudi ljudski običaji, ljudska kultura. Tudi ruralno ni prav nič manj vredno od urbanega, in tisto, kar se zdi konservativno, ni nič manj in predvsem ne že vnaprej nič manj vredno od 'naprednega' ali 'progresivnega',« je na Višarjah dejal sodnik Jan Zobec.
Višarje – Da so Višarje evropska romarska pot, ki združuje sosednje in tudi druge evropske narode pod isto streho, se je pokazalo tudi v nedeljo, ko sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi in Rafaelova družba organizirali tradicionalno, letos že 31. romanje treh Slovenij na Višarje. V enem od najstarejših Marijinih romarskih središč se je v nedeljo slovenščina prepletala z nemščino in italijanščino, na goro pa so se peš ali s sedežnico najmnožičneje povzpeli Slovenci iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, poleg njih pa številni nemško in italijansko govoreči občudovalci Višarij iz Italije in Koroške.
Letos se je romanje začelo s predavanjem vrhovnega sodnika in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije – ena identiteta. Zavrnil je trditve, da smo Slovenci »negativni« ali »slabi« nacionalisti, ker smo v preambulo ustave zapisali, da smo Republiko Slovenijo vzpostavili Slovenci. »Kdor tako misli, se hudo moti. Slovenci nikoli nismo bili hegemonistični, nikoli nismo bili agresorji, nikoli nismo nad katerim od narodov izvrševali nasilja, razen nad samim seboj. V svoji zgodovini smo si prizadevali le za ohranitev svoje kulture in jezika. Nikomur ju nismo vsiljevali, vselej smo bili izrazito defenzivni. Naša osamosvojitev je bila obrambna, bila je osamosvojitev iz totalitarne balkanske države, ki je hudo kršila človekove pravice in ki ni delovala kot pravna država,« je povedal sodnik Jan Zobec. Poudaril je, da smo to storili tudi zaradi enakopravnega vstopa v evropske povezave, vendar je življenje v totalitarni Jugoslaviji »vtisnilo globok pečat slovenski duši in zaznamovalo nacionalno miselno tkivo več generacijam«. Po njegovem mnenju se to dogaja na dva načina: preko šolskega sistema in masovnih medijev. Dogaja se erozija vrednosti slovenske osamosvojitve, kjer je Jan Zobec posebej poudaril odpor do zasebnega šolstva, praktično in normativno omejevanje svobode izražanja ter poveličevanje ter ohranjanje spomenikov revolucionarnemu nasilju in njegovim ideologom, kar ni del naše kulture in še manj naše identitete. Poudaril je, da Slovenija ni lastnina ali plen določene ideologije. Je pluralna in enako »dobra mati vsem njenim državljanom«. Jan Zobec je svoje predavanje sklenil s pozivom, da bodimo ponosni na doseženo in naj vzamemo demokracijo, ustavnost in svojo svobodo resno. V središče postavimo ustavni patriotizem in varujmo ustavne vrednote, ki so vrednote slovenske osamosvojitve.
Romarsko mašo v polni višarski cerkvi je daroval koprski škof dr. Jurij Bizjak. Dejal je, da z romanjem na Višarje izpovedujemo ljubezen do svojega naroda in soljudi. V kulturnem programu je sodeloval kvartet klarinetov godbe Ljubljanskih veteranov in mešani pevski zbor Slovenski cvet iz Moersa v Porurju v Nemčiji pod vodstvom Iztoka Kešpreta. Zbor poje že od leta 1977, pevke in pevci pa se vozijo na vaje tudi iz sto kilometrov oddaljenih krajev. Program so povezovali Jasmina Rihar, Urban Debevec in Marija Gruškovnjak, Prekmurka, ki že trideset let živi v Celovcu. Z besedo je spomnila na 100. obletnico priključitve Prekmurja Sloveniji. Rafaelova družba je tudi letos organizirala Višarske dneve mladih. Udeležilo se jih je 13 deklet in fantov, ki so obiskali Porabje na Madžarskem in avstrijsko Štajersko, druženje pa končali na Višarjah.