Jermn, urejen tik ob ferati Hvadnik na robu Gozda - Martuljka, je najzahtevnejša ferata v Zgornjesavski dolini. / Foto: Gorazd Kavčič

V Martuljku uredili še tretjo ferato v Zgornjesavski dolini

Ferata Jermn, ki so jo uredili v neposredni bližini ferate Hvadnik na robu Gozda - Martuljka, sodi med bolj težavne. Ferata ni zahtevna zavarovana planinska pot, temveč nekakšen športni objekt na prostem, opozarjajo gorski vodniki.

Beseda ferata izhaja iz besedne zveze »via ferrata«, kar pomeni železna pot in se navezuje na uporabo jeklenice in železnih klinov. Kot opozarja gorski vodnik Klemen Volontar, so drugače kot zavarovane planinske poti ferate v bistvu športni objekti, namenjeni razvedrilu in športni dejavnosti. Narejene so lahko v bližini urbanih turističnih središč, ob gorskih postojankah, v športnih parkih ... Za izdelavo ferate obstaja standard, običajno je pri vstopu opremljena z obvestilno tablo z jasno označeno oceno težavnosti ter skico poteka poti.

Gozd - Martuljek – S priložnostno slovesnostjo so v ponedeljek odprli novo ferato v Zgornjesavski dolini – ferato Jermn, ki so jo uredili v neposredni bližini pred dvema letoma odprte ferate Hvadnik na robu Gozda - Martuljka. Gre za tretjo ferato v Zgornjesavski dolini, prvo so pred nekaj leti uredili v neposredni bližini Slovenskega planinskega muzeja, po ocenah upravljavcev jo je doslej preplezalo že več kot petdeset tisoč planincev.

Jermn je najzahtevnejša med vsemi tremi, njena težavnost je opredeljena z D, na nekaterih mestih celo E (sosednja ferata Hvadnik je nekoliko manj zahtevna, opredeljena kot težavnostne stopnje B/C), dolžine 180 in višine 220 metrov, kar pomeni, da povprečen plezalec za plezanje potrebuje eno uro, za sestop pa pol manj. Dostop do ferate je urejen z asfaltne ceste v Gozdu - Martuljku, ki pelje proti Srednjemu Vrhu tik pred mostom, kjer preči potok, ki priteče iz Jermnovega slapu.

Kot je povedal gorski vodnik Gregor Kofler, je treba ločiti med zahtevnimi plezalnimi potmi v gorah ter feratami, ki so v bistvu zavarovana plezališča v dolinah in v tem smislu nekakšni športni objekti na prostem. »Slovenci to vedo, tujci pa manj, predvsem za Prisank pogosto mislijo, da je tam ferata, pa ni. Tam so določena mesta zavarovana, vsa pa ne. Ferate so tako lahko odlični poligoni za zahtevnejše poti v gorah. Ponujajo adrenalinska doživetja, a le s primerno opremo,« je opozoril izkušeni vodnik Kofler in za ilustracijo opisal, kako je njegov oče v mojstranški ferati srečal plezalca, ki je bil opremljen s čelado, kompletom za plezanje in rokavicam zraven pa je bil – bos.

Kljub temu ferate veljajo za zelo varne plezalne poti. V mojstranški, ki jo je preplezalo že vsaj petdeset tisoč planincev, tako do slej še niso zabeležili resnega primera, v katerem bi morali posredovati gorski reševalci.

Toni Luzar, podpredsednik PD Gozd Martuljk, je zadovoljen, da so novo ferato dobili prav v letu, ko društvo praznuje sedemdesetletnico delovanja. »To je velika pridobitev pa tudi obveznost, ker bomo morali pregledovati in vzdrževati poti.« Župan Janez Hrovat pa je prepričan, da bo nova ferata popestrila prosti čas tudi številnim domačinom, ne le obiskovalcem. Zadovoljen je tudi, da je Kranjska Gora na področju ferat med vodilnimi v Sloveniji in tako počasi stopa ob bok destinacijam z najbolj razvitim feratarskim turizmom, torej Avstriji in Italiji.