Ob Nežiderskem jezeru (2)

Prvi dan našega kolesarjenja smo raziskovali Gradiščansko (nemško Burgenland, hrvaško Gradišće, madžarsko Várvidék, slovaško pa Hradsko). Vsa ta imena tudi dejansko uporabljajo, saj pokrajina meji na Madžarsko, Slovaško in Slovenijo. V zgodovini so bile meje postavljene različno ali pa jih sploh ni bilo in prebivalci različnih dežel so se mešali. Šele hladna vojna je bolj na trdo postavila meje, ki pa so danes povsem odprte in jih pravzaprav sploh ni. Glavno mesto je Železno / Eisenstadt, ki smo ga obiskali najprej. Mesto leži na vulkanski terasi na nadmorski višini 182 metrov ob vznožju hribovja Leithagebirge. Hribovje se razteza od vzhoda proti zahodu, se pravi, da so naselja in vinogradi okrog mesta obrnjeni proti jugu, kar je idealna sončna lega, torej imajo prebivalci večji del dneva sonce.

V predelu Unterberg-Eisenstadt leži edinstvena kalvarija, ki je znotraj oziroma po obodu cerkve Bergkirche, v kateri je tudi Haydnov mavzolej. Leta 1648 je mesto zasedla madžarska plemiška družina Esterházy, ki je pripomogla k obnovi podobe mesta. Ker je bila družina v dobrih odnosih s Habsburžani, je kmalu postala ena izmed najbogatejših plemiških družin v Srednji Evropi in je imela v posesti številne gradove. V Železnem so leta 1672 prenovili in dogradili velik dvorec. Družina je aktivna še danes in Sklad Esterházy je imel leta 2017 skupni prihodek 53 milijonov evrov. Z mestom je povezano tudi ime skladatelja Josepha Haydna, ki je od leta 1761 naprej več kot štirideset let deloval kot dirigent na dvoru v Železnem. Čeprav izoliran od drugih skladateljev in trendov v glasbi je bil poleg Mozarta in Beethovna eden od stebrov zlatega obdobja evropske glasbe, ki ga danes označujemo s pojmom dunajska klasika.

Pot nas je vodila naprej po zahodni obali jezera do mesta Rust, ki je s 1900 prebivalci najmanjše avstrijsko mesto. Lepo turistično mesto, znano po tem, da na dimnikih v starem delu gnezdi več kot trideset družin štorkelj. V mestu je vinska akademija, v okolici pa vsaj dvajset ponudnikov kakovostnega vina – in skoraj vsi ponujajo ledeno vino, ki je lokalna specialiteta in se po nemško imenuje Beerenauslese.

V preteklosti so se prebivalci ukvarjali tudi z ribolovom, zato so v mestu že v 12. stoletju zgradili ribiško cerkev. V mestu smo si privoščili sladoled in se osvežili, nato pa smo brž odšli naprej v mimo mesta Mörbisch am See, kjer se že čuti madžarski vpliv. Če ima Rust povsem dunajski karakter, ima Mörbisch, madžarsko Morbitz, panonskega. Od tod pelje trajekt za Illmitz in Fertörakos. Dan smo zaključili v madžarskem mestu Sopron, slovensko Šopron.