Točka preloma

Na nedavnem literarnem večeru v Layerjevi hiši se je s svojim prvencem, pesniško zbirko Točka preloma, predstavil avtor mlajše generacije Tom Veber.

Kranj – Umetniško ustvarjanje Toma Vebra obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Mentor, Literatura in Apokalipsa, sodeluje na t. i. pesniških Slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je zmagovalec lanske Pesniške olimpijade, uvrstil pa se je tudi v finale Pesniškega turnirja. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral enega izmed prvih LGBTQ-literarnih večerov, postavil pa je tudi tri interdisciplinarne razstave Brstenje, Stičišča in Visok polet s teboj, kjer se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije – nedavno je v sklopu razgibanega SubArt festivala v Prešernovem gaju pripravil tudi instalacijo Zelena poezija, s katero je ustvaril presek sožitja med področjem umetniško-kulturnega ter ekološko-naravnega.

V pogovoru z Ano Žunič na terasi Layerjeve hiše je Tom Veber predstavil svoj pesniški prvenec Točka preloma. V njem avtor ustvari pravi mali kolaž, tako z vidika tematike, motivike in idejnosti kot pesniških pristopov. Prosti verz, svobodna oblika, odsotnost ločil – razen končne pike – in v nekaterih primerih tudi naslovov pesmi kažejo na modernistični slog. V zbirko vpleta tudi literarno ustvarjanje drugih avtorjev: verze iz poezije Urše Majcen, Maje Miloševič in Esada Babačića postavi za mejnike med tremi cikli, ki vsak na svojevrsten način podajajo predstavo lirskega subjekta o človeški stvarnosti, se dotikajo različnih vprašanj in s tem bralcu omogočajo refleksijo različnih tematskih polj. Kot je zapisal Marjan Pungartnik: Prvenec Toma Vebra razumem kot skoraj bolečo razsežnost bivanja v času, ko je doslednost sebi prav tako negotova, kot je negotovo vse drugo. Če se zdi, da je ljubezen na dosegu roke, se moramo bojevati tudi zanjo – in v tej zbirki gre prav za to.

Zbirka pesmi Točka preloma je tako predvsem individualni klic po vrnitvi k ljubezni, uporništvu in svobodi misli; krik, ki trka na kolektivno (za)vest družbe, ki je svoje vrednote potopila v globočinah konformizma sodobnega sveta, kjer družbene odnose določa neosebni kapital.