Problem povečevanja človeške energije

»Odkar je bilo v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem dokazano, da lahko nizki in zlahka dosegljivi sloji atmosfere prevajajo elektriko, je postal brezžični prenos električne energije racionalna naloga inženirja, ki po pomembnosti presega vse ostale. Njena praktična dovršitev bi pomenila, da bi bila energija človeku na razpolago na katerikoli točki zemeljske oble, in to ne v majhnih količinah, ki jih je mogoče iz okolijskega medija črpati z ustreznimi stroji, marveč v praktično neomejenih količinah, tj. iz slapov. Izvoz energije bi tako postal osnovni vir dohodkov mnogih držav z ugodno lego, kot so Združene države Amerike, Kanada, Srednja in Južna Amerika, Švica in Švedska. Ljudje bi se lahko nastanili povsod, le z malo truda gnojili in namakali zemljo ter spreminjali nerodovitne puščave v vrtove, celotna zemeljska obla bi se tako preobrazila in postala človeku ustreznejše bivališče … Verjetno je, da bomo imeli kmalu na voljo samogibni toplotni motor, ki bo zmožen pridobivati skromne količine energije iz okoljskega medija. Prav tako obstaja verjetnost, čeprav majhna, da bomo zmožni pridobivati električno energijo neposredno iz Sonca. To se lahko zgodi, če drži Maxwellova teorija, po kateri električne vibracije vseh hitrosti izhajajo iz Sonca. Ta predmet še vedno raziskujem … Odprejo se lahko drugi viri energije in odkrijemo lahko nove metode pridobivanja energije iz Sonca, toda nobeden izmed teh ali podobnih dosežkov ne bi bil tako pomemben kot prenos energije na katerokoli razdaljo skozi medij. Ne morem si zamisliti nobenega tehničnega napredka, ki bi bolj učinkovito kakor ta stremel k združevanju raznovrstnih elementov človeštva ali bi bolj prispeval k človeški energiji in jo bolj ekonomiziral. To bi bil najboljši način povečevanja sile, ki pospešuje človeško maso. Sam moralni vpliv takšnega radikalnega odklona bi bil neizmeren. Po drugi strani pa, če bomo na katerikoli točki planeta lahko pridobivali energijo iz okoljskega medija s samogibnim toplotnim motorjem ali kako drugače le v omejenih količinah, bodo razmere ostale takšne kot prej. Človeško delovanje bo povečano, a ljudje bodo ostali tujci, kakršni so bili doslej …« (str. 85–86)

Da je bil Nikola Tesla velik človek in znanstvenik, vemo že dolgo. S to monumentalno knjigo pa lahko vstopimo naravnost v sredo njegovega velikanskega opusa. Sicer še nisem bral knjige, v kateri je spremni esej trikrat daljši od spisa, ki ga razlaga, a tu je oboje vredno branja. Priporočam.