Šele ko se vzpnemo na klanec, lahko vidimo jezero.

Ob Nežiderskem jezeru (1)

Letošnje štiridnevne kolesarske izlete sem načrtoval bolj po ravnini in naše prvo potovanje je bilo okrog Nežiderskega jezera. Jezero, ki se po nemško imenuje Neusiedler See, po madžarsko pa Fertő tó, je veliko in plitvo stepsko jezero. Leži na meji med Avstrijo in Madžarsko, petdeset kilometrov jugovzhodno od Dunaja, trideset kilometrov južno od Bratislave. Na tem področju se že začne Panonska nižina, zato smo na vsej poti srečali le nekaj osamelih gričev, ki niso segali več kot dvesto metrov nad gladino jezera. Zaradi ravnega terena je povprečna globina jezera komaj en meter, sezonsko nihanje vodostaja pa povzroča velike spremembe jezerske površine. Poleti v sušnem obdobju se tvorijo številni manjši vodni bazeni. Zanimivo, da je jezerska voda rahlo slana in se poleti ogreje tudi do trideset stopinj Celzija. Pozimi pogosto zamrzne in se spremeni v raj za drsalce, jadralce in surfarje na ledu. Pokrajina okoli jezera je najtoplejša regija v Avstriji, saj vsako leto naštejejo okoli šestdeset vročih poletnih dni, 250-dnevna vegetacijska doba pa zagotavlja idealne pogoje za vinogradništvo ter razvoj rastlinskega in živalskega sveta. Kolesarske poti ob Nežiderskem jezeru so večinoma speljane po ravnini, zato so primerne tudi za manj pripravljene kolesarje. Najbolj prometna kolesarska pot pelje prav okrog jezera in povezuje Gradiščansko z Madžarsko. Na jugovzhodni strani pot pelje deloma tudi skozi Narodni park Neusiedlersee-Seewinkel, ki spada v Unescovo svetovno kulturno dediščino. Pot je le delno speljana ob obali, ki pa je razen v redkih izjemah skoraj ni bilo videti. Zato pa smo lahko uživali v pogledih na neskončna polja trsa in ob vlažnih travnikih opazovali redke vodne ptice. Pot smo začeli v mestu Železno ali po nemško Eisenstadt in dan zaključili v mestu Šopron na Madžarskem. Drugi dan smo se po zahodnem delu jezera podali na sever in spotoma spoznali zanimive panonske vasi, ki se v obeh državah pravzaprav ne razlikujejo, povsod pa so podobne vasem v našem Prekmurju. Prespali smo v mestu Hegyeshalom na madžarsko-avstrijski meji. Tretji dan smo se podali do Bratislave, si jo ogledali in se vrnili k reki Donavi ter ob njej nazaj v hotel. Zadnji dan smo se po severni strani jezera mimo vinogradov vračali proti začetku naše štiridnevne avanture, to je mesto Železno. V štirih dneh smo prekolesarili okrog 320 kilometrov, kolesarili po lepo urejenih kolesarskih poteh in tudi po blatu ter uživali v lepih pogledih na ravno pokrajino, široka polja, nad katerimi so se vrtele vetrne elektrarne.