Spomenik pri Titanovi brvi je postavljen v spomin na prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem.

Spomin na prvi kamniški žrtvi

V Kamniku so se v soboto ob spomeniku pri Titanovi brvi spomnili prvih dveh žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem.

Kamnik – Srečanje pri Titanovi brvi so tudi letos pripravili člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik.

Vstaja na Kamniškem se je začela 27. julija 1941, ko je bojna skupina dobila nalogo, da zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Skupina je pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili borca Kamniške čete Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, ki se ju Kamničani spominjajo kot prvi žrtvi druge svetovne vojne v občini.

Kot je v svojem nagovoru povedal predsednik Zveze borcev NOB Kamnik Dušan Božičnik, si s takšnimi dogodki prizadevajo razvijati in krepiti tovarištvo in domoljubje, opozoril pa je tudi na dokumentarno-igrani film Preboj o bojih na Menini planini, ki je že posnet in bo na ogled od oktobra dalje. »Na nas je, da ohranjamo spomin, da smo hvaležni, ker živimo v miru, da smo ponosni na svojo državo in na slovenski jezik,« pa je zbrane nagovoril podžupan Sandi Uršič.

Slavnostni govornik letošnje proslave je bil sicer častni predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara. »Danes doživljamo oživitev neofašizma in neonacizma na potuhnjen in sprevržen način, poln manipulacij in zaslepljevanja ljudi. Na nas je, da to zlo na legitimen način zatremo z vso močjo – ne glede na to, kdo stoji za temi dejanji. Ponovno se srečujemo s specifičnimi oblikami kolaboracije. Dediči kolaborantov in zaslepljencev delujejo proti interesom slovenske države in njenih ljudi. K temu sodi tudi zagrizeno potvarjanje zgodovine NOB, njenega dejanskega ovrednotenja in nesprejemljivo opravičevanje kolaboracije z okupatorskimi silami. Zavedam se dejstva, da smo svojo pokončno zgodovino dolžni spoštovati zaradi prihajajočih rodov. Kdor ne spoštuje zgodovine svojega naroda, je obsojen na pozabo. Tu na Kamniškem ste vedno imeli odločne in pokončne ljudi, ki so vedeli, kje jim je mesto v obrambi slovenskih interesov in kaj morajo narediti, da se doseže tisto, kar naš narod potrebuje. Tako je bilo pod Maistrovim poveljem, v času NOB in v naši vojni leta 1991, v kateri so se enote Teritorialne obrambe iz Kamnika odrezale na najbolj uspešen način,« je med drugim povedal Butara.