Pravice ob vstopu na trg dela
Po raziskavi Evroštudent VI prek napotnice redno med študijskim letom delo opravlja triintrideset odstotkov študentk in študentov, občasno pa petindvajset odstotkov, in dokler država ne bo uredila štipendijske politike, študentskega dela ne bo manj, pravi Sabina Leben iz Sindikata Mladi plus.
Sindikat Mladi plus se zavzema za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter jih želi izobraziti o njihovih pravicah ob vstopu na trg dela. Sabina Leben pravi, da veliko študentov in dijakov ne pozna pravic, ki izhajajo iz študentskega dela, in zato dostikrat pride do kršitev s strani delodajalca. »Občasno imajo študentje probleme, ker jim delodajalec ali odgovorna oseba slabo ali ne dovolj natančno razloži in pokaže delo. Vse večkrat se zgodi, da delodajalec najprej zahteva uvajalno obdobje, ki ga študentu ali dijaku potem ne želi plačati,« pojasni Lebnova.
Pravice, ki izhajajo iz študentske napotnice
Študentje in dijaki naj bodo pozorni svoje pravice. »Imajo pravico do plačanega odmora, to pomeni, da jim v primeru osemurnega dela pripada trideset minut plačanega odmora. Tisti, ki delo opravljajo na vročini, naj se z delodajalcem dogovorijo o tem, da večkrat lahko odidejo na krajši odmor in poskrbijo za rehidracijo,« pojasni Lebnova in nadaljuje: »Pravica študentov in dijakov je tudi, da dobi svoj potrjeni izvod študentske napotnice, na podlagi katere v primeru sporov lahko dokazuje, da so pri določenem delodajalcu opravljali delo. Imajo pravico do opravljanja tečaja iz varnosti in zdravja na delovnem mestu. V primeru, ko opravljajo delo pod nadzornimi kamerami, morajo biti o tem predhodno obveščen in podpisati soglasje za delo pod nadzornimi kamerami.« Delodajalci morajo ob uporabi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ob predpisih na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov po besedah Sabine Leben upoštevati tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Ko delo pomeni preživetje
Pomembno je, da dijaki in študentje vedo, da je študentsko delo delo prek napotnice, kar pomeni, da imajo pravico, da prenehajo delati, ko jim to ne ustreza več, enako pa lahko naredi tudi delodajalec, pravi Lebnova. »Študentsko delo ne pozna odpovednega roka, zato lahko dijak ali študent v primeru spora z delodajalcem odide brez posledic. Na enak način lahko delodajalec prekine sodelovanje,« pojasni Lebnova in doda, da delodajalci dostikrat dijakom in študentom dajo v podpis neke vrste pogodbo, s katero se želijo zavarovati, da bodo ti redno in vestno opravljal svoje delo. »Vsi taki dokumenti so nični. V večini primerov, ko gre za slabo opravljanje dela, lahko vzroke iščemo v tem, da študent ali dijak nima dovolj informacij o poteku dela ali pa si morda ne upa vprašati za dodatna pojasnila. Ne smemo spregledati tudi dejstva, da večina študentov in dijakov opravlja dela, za katera nimajo izobrazbe ali predhodnega znanja. Nekateri so v delo tudi prisiljeni zaradi ekonomsko-socialnega statusa, zato opravljajo različna dela, ki jih morda ne veselijo, omogočijo pa preživetje njim ali celo njihovim bližnjim. Ko delo pomeni preživetje, pri študentih ne gre iskati navdušenja in entuziazma za opravljanje dela.«
Usklajevanje z rastjo povprečne plače
Sabina Leben je še pojasnila, da se minimalna urna postavka, ki trenutno znaša 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto, usklajuje z rastjo povprečne plače. »Najbolj problematično je, ker vlada z usklajevanjem vsako leto zamuja in je postavka nekoliko nižja, kot bi bila v primeru rednega usklajevanja. Položaj študentov bi lahko že sedaj izboljšali delodajalci sami s tem, da bi se držali vseh zakonskih obvez, predvsem rednih izplačil,« je še povedala Lebnova in sklenila, da se dijaki in študentje lahko v primeru spora z delodajalcem obrnejo na Sindikat Mladi plus, kjer svojim članom nudijo tudi pravno svetovanje in pravno zastopanje.