Občinam bodo v prihodnje zmanjšali stroške

Delovna skupina, ki pripravlja spremembe zakonodaje za zmanjšanje stroškov občin, bo vladi predlagala spremembo 25 zakonov v treh skupinah, občinam naj bi ti ukrepi prihranili okoli 31 milijonov evrov. Kakšna so pričakovanja občin?

Posebna delovna skupina vladi predlagala spremembo 25 zakonov. Vlada pa bo spremembe zakonov predlagala v treh skupinah, v prvi bo sprememba predvidoma desetih predpisov zajeta v poseben zakon o zmanjšanju stroškov občin, predlog bo obravnavan hkrati s proračunskimi dokumenti, da bi spremembe lahko začele veljati s 1. januarjem 2020. Po oceni vladne strani spremembe prinašajo več kot 31 milijonov evrov manj stroškov za občine.

Znižanje stroškov občinam v Škofji Loki razumejo kot delno implementacijo ugotovitev računskega sodišča ter hkrati kot začetek konstruktivnega dialoga med vlado in lokalnimi skupnostmi o nadaljnji odpravi pomanjkljivosti sistema financiranja občin.

Kranj – Vladna delovna skupina za znižanje stroškov občin, ki so jo ustanovili januarja letos in jo vodi minister za javno upravo Rudi Medved, bo vladi predlagala spremembo 25 zakonov, s katerimi bodo občinam znižani stroški. S tem bo vlada uresničila zavezo, ki jo je dala občinam lani novembra ob podpisu dogovora o višini povprečnine za leto 2019. »Gre za prvi primer sistematičnega pregleda zakonodaje, ki ureja naloge in pristojnosti občin, od reforme lokalne samouprave 1994, saj je vladna skupina obravnavala kar tretjino vseh zakonov, ki določajo pristojnosti občin,« pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.

Sprememba zakonov in predpisov

Ukrepi so usklajeni med ministrstvi, vlada pa bo spremembe zakonov predlagala v treh skupinah. V prvi bo sprememba predvidoma desetih predpisov zajeta v poseben zakon o zmanjšanju stroškov občin, predlog bo obravnavan hkrati s proračunskimi dokumenti, da bi spremembe lahko začele veljati s 1. januarjem 2020. Po oceni vladne strani prinaša več kot 31 milijonov evrov manj stroškov za občine, nekateri od zakonov pa bodo občinam omogočili dodatne vire ali zmanjšali administrativne ovire. Minister za javno upravo Rudi Medved je dejal, da je bilo v štirih mesecih in pol opravljeno veliko delo, ki je podkrepljeno s konkretnimi učinki, prihranki za občine. Pričakuje, da bo vladna skupina delo nadaljevala, kar bo predlagal tudi vladi, češ da je trajni obstoj skupine pomemben ne le zaradi znižanja stroškov občin, temveč tudi zaradi boljše vključenosti lokalnih skupnosti v zakonodajne postopke. Zadovoljstvo z delovanjem vladne delovne skupine in njenimi predlogi so izrazili tudi predstavniki reprezentativnih združenj občin.

Prihranek za občine

Kakšna pa so v zvezi z načrtovanim zniževanjem stroškov pričakovanja občin? Poizvedeli smo na treh večjih gorenjskih občinah, v Kranju, Radovljici in Škofji Loki.

»Glede na delovne predloge naj bi se občinam predvsem znižali odhodki glede družinskega pomočnika, zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb in pogrebnin. Na letnem nivoju za Mestno občino Kranj ti odhodki skupaj pomenijo nekje okoli 600 tisoč evrov. Glede na to, da gre za spremembo zakonov, ki še niso dani v javno razpravo, jih v tem trenutku še ne moremo komentirati,« odgovarjajo na Mestni občini Kranj. Tudi v Radovljici sprememb še ne morejo komentirati: »Po nam znanih informacijah je vlada konec januarja letošnjega leta ustanovila delovno skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin. Delovna skupina je pripravila predlog sprememb zakonodaje, ki naj bi obsegal spremembe 25 zakonov. Glede na to, da gre za predlog sprememb, ki še ni potrjen s sprejemom konkretnih sprememb zakonodaje, trenutno še ne moremo natančno opredeliti pozitivnih posledic za občino.«

Odprava pomanjkljivosti v financiranju občin

V Škofji Loki ta korak države načeloma pozdravljajo: »Sicer gre za le nekatere od nalog, ki že v osnovi ne sodijo v (izvirno) pristojnost občin, ampak so že doslej sodile v pristojnost države – država jih je le prenesla v neposredno izvajanje občinam (kot so mrliško pregledne službe, plačevanje pogrebnin, stroški, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti družinskega pomočnika, ter stroški za zdravstveno zavarovanje brezposelnih). To znižanje stroškov občinam razumemo kot delno implementacijo ugotovitev računskega sodišča ter hkrati kot začetek konstruktivnega dialoga med vlado in lokalnimi skupnostmi o nadaljnji odpravi pomanjkljivosti sistema financiranja občin. Po drugi strani pa nekateri drugi ukrepi vlade, kot je dvig plač v javnem sektorju, za katerega se je vlada dogovorila s sindikati, za naš proračun predstavlja mnogo višji vsakomesečni izdatek, kot je navedeno nedavno znižanje stroškov občinam za izvajanje nekaterih prenesenih nalog.«