Otroka mu je prinesla štorklja

Matjaž Mravlja je pred štirimi leti postavil gnezdišče za štorklje. Letos so se v tem gnezdu prvič izvalile štorklje, natančneje dva mladiča, ki so ju minuli petek obročkali.

Šutna – Devetmetrski drog in podstavek, kjer sta štorklji zgradili svoje gnezdo, je domačin Matjaž Mravlja postavil marca leta 2015 nekaj metrov stran od svojega doma, na zemlji sovaščanov Cirile in pokojnega Matije Retelja. »Sprva se je moja ideja o izgradnji gnezdišča vsem zdela nekoliko smešna, a kljub temu je vsa vas priskočila na pomoč in skupaj smo postavili gnezdišče za štorklje,« je povedal Mravlja in nadaljeval: »Dva meseca po tem, ko sem postavil gnezdišče, se mi je rodil sin Miha, zato se lahko v šali pohvalim, da mi je otroka prinesla prava štorklja – in ne kupljena.« Preden se je Mravlja lotil izgradnje gnezdišča, je zbral vse potrebne informacije. Nasvete za izbiro lokacije ter postavitev gnezda in načrte zanj mu je dal Aleksander Pritekelj iz Ljubljane.

Gnezdišče je bilo prvi dve leti prazno, lansko leto ga je obiskoval par štorkelj, ki je bil po Mravljetovih besedah zelo aktiven pri ustvarjanju potomstva, a mladičev žal ni imel. Letos sta v gnezdu dva mladiča, za katera je minuli petek poskrbel oziroma jima nadel obročka Dušan Dimic, ki se z obročkanjem ptic ukvarja že 15 let. »Na Gorenjskem so se letos v šestih gnezdih izvalile mlade štorklje, ki smo jih obročkali, še preden so začele leteti. Obročki nam omogočijo slednje pticam,« je povedal Dimic in pojasnil, da štorklje jeseni odletijo na jug Afrike in se po petih letih, ko spolno dozorijo, vrnejo na približno isto mesto. Poleg mladih štorkelj v Šutni je Dušan Dimic obročkal še štorklje na Mlaki, v Tenetišah, na Olševku in v Lahovčah. Na teh štirih lokacijah mu je pomagal poklicni gasilec Marko Tomič iz Gasilsko reševalne službe Kranj, ki je z avtolestvijo Dimica dvignil do gnezd.

Matjaž Mravlja je za konec vsem moškim, ki si želijo postati očetje, svetoval: »Postavite gnezdišče za štorklje, za vse drugo pa bo poskrbela narava sama.« Mravlja je pogovor sklenil v upanju, da se bosta mladi štorklji, ko bosta zapustili gnezdo in se odpravili v daljne kraje, čez leta vrnili ter nadaljevali rodbino štorkelj iz Šutne – štorkelj, ki so jih domačini vzeli čisto za svoje.