Sodišče pritrdilo kreditojemalcem

Sodišče EU je pritrdilo stališču slovenskega sodišča, da razumen potrošnik pri stanovanjskem kreditu nikoli ne bi pristal na neomejeno valutno tveganje, če bi mu banka posredovala vse informacije.

Kranj – Nekaj dni za tem, ko je vlada ocenila, da predlog zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih v kredite v evrih, ki ga je pripravil državni svet, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je konec junija Sodišče Evropske unije (EU) odločilo v korist slovenskih kreditojemalcev, ki so kredite v švicarskih frankih najeli pri Addiko bank, prej Hypo banki. Sodišče EU je s sodbo potrdilo stališča Višjega sodišča v Mariboru in kreditojemalcev v švicarskih frankih ter zavrnilo argumentacijo komercialne banke Addiko bank in slovenske vlade, ki sta zagovarjali obvezno izvršbo za hipotekarni stanovanjski kredit v korist banke. Sodišče je namreč na zastavljeno vprašanje mariborskega višjega sodišča odgovorilo, da mora nacionalno sodišče na zahtevo potrošnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo na nepremičnini in presoditi, ali kreditna pogodba ne vsebuje nepoštenih pogojev.

Zaradi omenjene odločitve Sodišča EU se v Združenju Frank javno sprašujejo, do kdaj bo vlada še delala za koristi in dobičke tujih bank namesto lastnih državljanov oziroma potrošnikov. Vlado znova tudi sprašujejo, kdaj bo uskladila zakonodajo z Direktivo Sveta 93/13 o zaščiti potrošnikov in podprla predlog zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih v evrske kredite ter s tem izpolnila svojo dolžnost in zagotovila »ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah«, kot to od nje zahteva ta direktiva. Sodišče EU je v omenjeni sodbi jasno povedalo, da slovenska sodna praksa temelji na zakonih, ki so v nasprotju z učinkovitim varstvom potrošnikov, so v izjavi za javnost poudarili v Združenju Frank, kjer so zaskrbljeni zaradi ravnanja vlade, »ki se zelo dosledno in vedno postavi na stran kapitala in bank ter izrazito proti interesom državljanov in potrošnikov«.

Višje sodišče v Mariboru je sicer v vprašanju Sodišču EU navedlo, da potrošniška kreditna pogodba, ki je namenjena financiranju nakupa stanovanja, ne sme vsebovati neomejenega in neobvladljivega tveganja, saj so pričakovanja razumnega potrošnika in tudi banke pri kreditni pogodbi stabilnost in predvid­ljivost financiranja. Stališče obeh sodišč je, da razumen potrošnik pri stanovanjskem kreditu nikoli ne bi pristal na neomejeno valutno tveganje in bi, če bi se lahko enakovredno pogajal z banko ali bi mu ta posredovala vse potrebne informacije, sklenil le pogodbo, ki bi vsebovala razumno omejitev tveganja. Ker iz kreditne pogodbe ne izhaja razumna omejitev valutnega tveganja, je pogoj vezanosti na tujo valuto nedopusten.