Moč besede zastopnika pacientovih pravic

Nekaj pacientov se je v zadnjem času obrnilo na Avgusta Rebiča, zastopnika pacientovih pravic za Gorenjsko, v zvezi s problematiko področja družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj. V teh primerih pacienti še niso imeli izbranega osebnega zdravnika, kajti obstoječi zdravniki v ZD Kranj novih pacientov trenutno ne vpisujejo. »Problem smo rešili v sodelovanju z direktorjem ZD Škofja Loka in pacientom zdravnika poiskali v tamkajšnjem ZD,« je pojasnil Rebič. Smo pa z zastopnikom pacientov pravic za Gorenjsko govorili še o drugih problemih, s katerimi se ljudje obračajo nanj.

Koliko je kršitev čakalnih vrst na pregled, obravnavo?

»Kršitev je že, če pacient ne pride na vrsto, ko bi moral. V zvezi s tem imam kar veliko klicev; ko pacient nikakor ne pridobi termina za pregled, obravnavo ali pa termin sploh ni opredeljen, pa bi moral biti. V imenu pacienta pokličem v javni zdravstveni zavod in jih na to opozorim. Zadeva se potem hitro uredi. Še ostaja moč besede zastopnika pacientovih pravic.«

Storitev svetovanja zastopnika pacientovih pravic je brezplačna, za obisk pri vas pacient tudi ne potrebuje zdravstvene izkaznice. S čim ste se sicer v zadnjem obdobju največ ukvarjali?

»Precej se ukvarjam z (ne)upravičenostjo do nenujnih reševalnih prevozov. Ti so ohlapno urejeni in jih tudi zdravniki zato različno obravnavajo. Zdravnik, ki je bolj socialno usmerjen in se toliko ne boji zdravstvene zavarovalnice, z lažjo roko napiše nenujni reševalni prevoz. So pa ti prevozi v praksi kdaj tudi socialni korektiv za tistega pacienta, ki nima svojca.

Nekaj primerov kršitev sem imel na področju varovanja osebnih podatkov v zdravstvu; to bo treba izboljšati. Ukvarjal sem se tudi s pravico do drugega mnenja. Ta bo po novem omogočena tudi na primarni ravni zdravstva, ni pa še zakonsko določeno, kdo bo to plačal.

Čedalje več je podpisov izjav o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe, lani sem imel takih primerov 32, kar je verjetno deloma posledica tega, da se je veliko pisalo o evtanaziji. Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, ima pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, če bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje. To je v primerih, ko npr. pride do vzdrževanja njegovega življenja s priključitvijo na umetna pljuča brez možnosti ozdravljenja na dolgi rok ... Pacientov izbrani osebni zdravnik in za njim zastopnik pacientovih pravic pacienta pred izjavljanjem vnaprej izražene volje natančno poučiva o pomenu in posledicah njegove odločitve. Podpisana izjava se overi na upravni enoti, kot takšna je za zdravnika zavezujoča. Pacient kadarkoli pisno izjavo lahko prekliče.

Pacientova volja se upošteva tudi, če bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase. Ta volja pa za zdravnika ni zavezujoča oziroma mora biti upoštevana kot smernica pri odločanju o zdravljenju. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že urejajo informacijski sistem, da bo izjava o zavrnitvi zdravljenja zapisana že na zdravstveni kartici.«

Je sicer izjava o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe povsem razumljiva, ni dvomov, vprašanj?

»Urejata jo pravilnik in zakon o pacientovih pravicah in je nedvoumna.«

Se obračajo na vas tudi, kadar se ne strinjajo z določitvijo bolniškega dopusta?

»Še zmeraj je veliko tega. Imenovani zdravnik odloči, da se bolniški dopust zaključi, pacient s tem ni zadovoljen, ker meni, da še ni sposoben delati. Pacient se zato pritoži na posebno komisijo, ki pa pogosto ne odloči v zakonsko predpisanih osmih dneh. Pacient je res na slabšem, ne ve, kaj bi. Njegova pritožba ne zadrži izvršitve in mora nazaj v službo. Če je mogoče, koristi dopust oziroma se še bolan vrne na delo. V nasprotnem primeru je v delovnem prekršku in lahko ostane na cesti. Zdravstveno zavarovalnico stalno opozarjamo na ta problem, a ni koraka naprej.«

Pred dvema letoma ste mi povedali, da vas pacienti najpogosteje opozarjajo na probleme s komunikacijo med njimi in zdravnikom oziroma zdravstvenim osebjem. Se to še pogosto dogaja?

»Tega je čedalje manj.«

So pritožbe tudi glede doplačevanja določenih zdravstvenih storitev?

»So, še največkrat za področje zobozdravstvenih storitev. Moram večkrat intervenirati, še posebej pri zobozdravnikih koncesionarjih. Pacient npr. pride k zobozdravniku koncesionarju, ker potrebuje protezo. Zdravnik mu svetuje določeno protezo, je sicer lahko kvalitetnejša, a jo je treba doplačati (in to drago). Potem pride pacient k meni in ga zanima, ali mu ne pripada proteza v breme zdravstvenega zavarovanja. Seveda mu, mu pojasnim, in tudi koncesionar mu je dolžan to pojasniti in ponuditi tudi protezo po standardih zdravstvene zavarovalnice, ki je ni treba doplačati. Ne da hodijo k meni pacienti in me sprašujejo: "Ali bom brez zob, če ne bom doplačal?" Tudi koncesionar, ki je del javnega zdravstvenega sistema, mora pacientu vedno razložiti, kaj pacientu pripada brez doplačila.«