Anton Breznik, »slovenjenje« slovenščine

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 30. junij 2019 / 15:47

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (205)

Dr. Jože Toporišič je dejal, da je jezikoslovec, duhovnik in ravnatelj Anton Breznik človek, ki je dokončno rešil vprašanje slovenske knjižne pisave in izbire besedja. Rodil se je 26. junija 1881 v Ihanu pri Domžalah. Med njegovimi gimnazijskimi profesorji v Ljubljani je bil Maks Pleteršnik, ki je leta 1894 izdal znameniti Slovensko-nemški slovar, delo, ki ga je Breznik prebiral in ga dopolnjeval s svojimi opažanji. Vanj je vpisoval nove besede, ki jih je nabiral med ljudmi. Zapisal je več kot 350 ljudskih pesmi iz Ihana … Leta 1905 je izšla njegova razprava O stavi dopovednega glagola, kjer je načel vprašanje o besednem redu v govoru.

Leta 1907 je na univerzi v Gradcu kot glavna predmeta vpisal slovenščino in latinščino. V Domu in svetu je dejavno objavljal članke, med drugim tudi Kako je v naši pisavi s tujkami ter Besedni red v govoru. Doktoriral je leta 1910 z disertacijo Naglasni tipi slovenskega glagola. Istega leta je dobil službo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. V času ustanavljanja Univerze v Ljubljani je bil tudi Breznik na seznamu oseb, ki pridejo v poštev za učne moči pri obravnavanju slovenskega jezika, vendar sodobna slovenščina takrat ni dobila svojega mesta. Kasneje je bil ob prenovi usposobljenostnih preizkušenj za profesorje imenovan v odbor za izpraševanje iz slovenščine pri profesorskih izpitih. Zadnja leta je bil predsednik Slavističnega društva. Od 16. maja 1940 je bil izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Breznik je začel zbirati besede, pri katerih se je pojavljal kakršen koli pravopisni dvom. Po prvi svetovni vojni se je v novi državi uporaba slovenščine širila na nova področja. Z raziskavami in razpravami je odločilno sooblikoval jezikovno zavest v tistem času. Pokazal je na izrazno bogastvo naših novinarjev in pisateljev ter tudi na njihove jezikovne zablode. Med njimi je treba omeniti predvsem takratno »slovanjenje« slovenščine. Mnogi pisci, predvsem pa novinarji in tudi pisatelji, so namesto domačih slovenskih besed zapisovali hrvaške, srbske, češke ali ruske izraze. Odprtost za slovanski izraz je rasla iz strahu pred germanizacijo in tudi zaradi tesnejše politične in kulturne vezi z drugimi slovanskimi narodi. Mnogo teh tujk, na katere je opozarjal, je do danes izginilo iz splošne rabe. Brezniku moramo biti hvaležni, da je opozoril na nepotrebno rabo besed, kot so: čin, broj, svakako, valjda, ipak ..., namesto domačih besed, na to, da je bolje navdušenje kot oduševljenje, gibanje kot pokret itd. Tako smo prav zaradi njegovih analiz in njegovega prizadevanja po pristnejšem domačem izrazu zamenjali mnogo tujk, ki so bile na začetku dvajsetega stoletja sprejete iz tujih jezikov v splošno, predvsem mestno rabo. Seveda v njegovem času še ni bilo danes problematične rabe angleščine ...

Rodil se je očetu Antonu in materi Tereziji Orehek. V družini je bilo pet otrok. Anton je bil prvi, imel pa je še tri sestre in brata. Sestra Frančiška je bila mama slovenskega kardinala dr. Franca Rodeta. Oče je prodajal blago po sejmih in tako preživljal družino. Pozneje je kupil v Ihanu ugleden Navžarjev dom z gostilno.