Kakšna bo vojna?
V Perzijskem zalivu vlada napeto stanje pred izbruhom nove vojne. Na eni strani ameriški predsednik, na drugi iranski voditelji, eni in drugi nepredvidljivi in nepopustljivi, grozijo si z vojno, »kakršne še ni bilo« …
Tridesetletna vojna
Donald Trump: »Ne iščem vojne, vendar če vojna bo, bo prišlo do uničenja, kot ga še niste videli …« Uničenja, kot ga še nismo videli, si večina ne želi. A kaj, ko so na obeh straneh tudi taki, ki si ga. Med nedavnim ogledom obeh predstav Visoške kronike, v Poljanah in na Visokem, smo se spomnili na tridesetletno vojno med »luterani« in »papisti«, ki je v tedanjem nemškem delu Evrope divjala pred štirimi stoletji, v letih 1618–1648. »Vojna se je spet in spet vračala na ista ozemlja in jih pustošila. Zaradi novih vojaških taktik in uvedbe lahkega, gibljivega topništva je bila umrljivost vojakov zelo velika. Vojske so bile velikokrat slabo oskrbovane in poveljniki niso imeli moči, da bi ohranjali disciplino. Zato je prihajalo tudi do plenjenj in nasilja nad prebivalci, ki so v vojni najbolj trpeli. Najbolj je bil prizadet Palatinat (nemški Pfalz, dežela ob srednjem Renu), ki je izgubil 80 odstotkov prebivalstva; nato Češka, Pomorjansko; deli Porenja, Brandenburg, Šlezija in Bavarska. Nekatere številke govorijo o zmanjšanju prebivalstva v Svetem rimskem cesarstvu z 21 na 13,5 milijona. Na Češkem naj bi se število prebivalcev s treh milijonov zmanjšalo na 800.000, pri čemer naj bi bilo od 35.000 čeških vasi popolnoma zapuščenih kar 25.000. Vendar novejši avtorji opozarjajo, da so te številke pretirane, da so pisci pretiravali, da bi uveljavili svoje interese … Vsekakor je bilo okrevanje prebivalstva hitrejše, kot so zgodovinarji prvotno mislili. Zaradi vojne je zaostalo gospodarstvo, trgovina je obšla prizadete dežele, pri čemer pa je tudi res, da so se ti procesi začeli že mnogo pred vojno in je bila vojna tudi njihova posledica. Vsekakor so se nekatera mesta kot Gdansk, Lübeck, Leipzig zelo hitro opomogla, Hamburg, ki ga vojna ni prizadela, pa je sploh postal najmočnejše baltiško pristanišče. Za kmete so bile posledice vojne različne od področja do področja. Na jugozahodu, še posebej na Bavarskem in v Palatinatu, je vojna pospešila zaton tlačanstva. Močno razredčenje kmečkega prebivalstva je zmanjšalo število najemnikov, ki so postali za plemstvo dragocenejši. Na severovzhodu, kjer je bilo veleposestniško plemstvo (junkerji) najmočnejše, pa je volilni knez z zaostritvijo tlačanstva kupoval njihovo politično zvestobo. V evropskem merilu se je s tridesetletno vojno končalo obdobje protireformacije in verskih vojn. Luteranci in kalvinisti so bili izenačeni s katoličani. Položaj cesarja je bil oslabljen, zmagal je partikularizem deželnih knezov. Med vojaško močnimi državami je Španijo nadomestila Francija, ki je za nekaj časa prevzela odločilno vlogo v političnih odločitvah. Habsburžanom se je zmanjšal nekdanji cesarski vpliv, izšli pa so iz vojne s trdnejšo, bolj povezano avstrijsko državo. Ena od stranskih posledic, ki je prišla do izraza šele po stoletjih, je vpliv na evropsko kulturo. Prav zaradi občutnega padca v številu in vsled socialnih sprememb kmečkega prebivalstva se je začelo redčiti in izgubljati narodno izročilo. Pristni narodni običaji in starodavne ljudske navade se niso obnavljali in dokazi o nekdanjem načinu življenja se niso ohranili. Celo narodna glasba je bila pozabljena. Pač pa je kmalu začela nastajati nova folklora, ki je izhajala pretežno iz meščanskih navad in ki je bil – z današnjo terminologijo – začetek kulturne globalizacije Evrope.« (Vir: Wikipedija) Tristo let po opisani je Evropa doživela dve še večji vojni in si še tretje ne želi. Toda: kaj če bi vojna na Bližnjem vzhodu, »kot je še ni bilo«, potegnila v svoj vrtinec tudi nas …
Nafta in jedrsko orožje
»Zakaj branimo transportne poti za druge države (že več let) brez kompenzacije? Vse te države bi morale braniti svoje ladje na poti, ki je bila že od nekdaj nevarna …« Tako je tvitnil predsednik Trump. In dodal, da ZDA kot največja energetska proizvajalka ni odvisna od transportnih poti v Perzijskem zalivu. So pa Kitajska, Japonska in druge države, ki večji del svoje nafte dobijo z območja Perzijskega zaliva. Sicer pa v Perzijskem zalivu ne gre samo za nafto. ZDA in njena glavna zaveznika v regiji – Izrael in Saudsko Arabijo – najbolj moti možnost, da pride Iran do jedrskega orožja …
Prva dama ameriškega filma
»Igranje ni zgolj pretvarjanje, da si nekdo drug. Gre za iskanje podobnosti v nečem, kar je očitno drugačno od tebe, in ne nazadnje iskanje samega sebe v tem.« To je izjavila Meryl Streep (roj. 1949), ena največjih filmskih igralk vseh časov, ki je 22. junija praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan.