Poudarek družinskim kmetijam in mladim

»Še večji poudarek bomo dali družinskim kmetijam in mladim prevzemnikom kmetij,« je ob zaključku javne razprave o resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021 dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

Kranj – Ob koncu maja se je končala javna razprava o osnutku resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Kot je na predstavitvi zaključkov javne razprave povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, je bil odziv kmetov in zainteresirane javnosti dober. Na osnutek resolucije so prejeli mnenja, pripombe in predloge od 26 različnih posameznikov in organizacij. Ožja delovna skupina jih bo preučila, resolucijo smiselno dopolnila in jo poslala v medresorsko usklajevanje, vlada pa naj bi jo obravnavala še pred parlamentarnimi počitnicami.

V razpravi je prevladalo mnenje, da je resolucija dobro pripravljen politično-strateški dokument, ki odraža obstoječe stanje, vsebuje usmeritve za razvoj pridelave in predelave hrane ter s tem povezanega podeželskega prostora in daje dobro dobro osnovo za pripravo nacionalnih ukrepov in strateškega načrta za izvajanje Skupne kmetijske politike Evropske unije. Na pripombe, da bi morala bolj natančno opredeliti izvedbene mehanizme in določiti merljive cilje, na ministrstvu odgovarjajo, da bodo to opredelili in določili v strateškem načrtu, vendar to šele potlej, ko bo Evropska unija sprejela nekatere zakonodajne akte, ki bodo določili »okvir« skupne politike.

Kaj so bile najpogosteje izražene pobude v javni razpravi? Resolucija bi morala bolj jasno opredeliti cilje samooskrbe s hrano in dati večji poudarek lokalno pridelani hrani, družinskim kmetijam, mladim kmetom pa tudi malim kmetijam ter ekološkemu kmetovanju in drugim okolju prijaznim sodobnim kmetijskim praksam. Še naprej je treba ohranjati pridelavo brez gensko spremenjenih organizmov, v hribovskih in gorskih območjih spodbujati živinorejo ter v ravninskih predelih pridelavo zelenjave, sadja in žit, zagotavljati obdelanost kmetijskih zemljišč, preprečevati zaraščanje in varovati kmetijska zemljišča pred urbanizacijo, doseči boljše upravljanje z divjadjo in zvermi, doseči administrativne poenostavitve in boljše sodelovanje med različnimi resorji ter poskrbeti tudi za (starejše) gospodarje, ki predajajo kmetije mladim.