Kot prostovoljke v Gambijo
Tri sošolke in prijateljice se v juliju z društvom Za otroke sveta odpravljajo na prostovoljno delo v Afriko, natančneje v Gambijo. Urška Dolenc je doma iz Sopotnice in šteje enaindvajset let. Ravno toliko jih ima Eva Bergant, ki prihaja iz Zgornjih Pirnič. Dvaindvajsetletna Špela Alič pa je iz Križ pri Tržiču.
Dekleta sicer niso edine Gorenjke, ki se odpravljajo na prostovoljno delo v Afriko, so pa vse študentke tretjega letnika Fakultete za socialno delo – torej sošolke; in tesne prijateljice že od prve ure, kar so skupaj sedle v študijske klopi.
Njihovi dnevi so prepredeni z aktivnostmi. Lahko bi kar po domače rekli, da domov hodijo le še spat. Eva je namreč prostovoljna gasilka in tudi tajnica v društvu PGD Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh, mentorica mladim. »Največ prostega časa namenim gasilstvu,« pravi. Zraven opravlja še občasna študentska dela in dela kot varuška pri družini. Urška je skavtinja v Škofji Loki 1. »Večino prostega časa posvetim skavtom, pa mi ga tudi kaj več ne ostane. Vodim svojo skupino, otroke, stare od 8 do 11 let.« Špelo pa smo nazadnje srečali na izboru za letošnjo najlepšo Slovenko, septembra pa bomo zanjo lahko navijali na finalnem izboru, ki pa ga bo gostil Črnomelj. Trenutno ji študij in priprave na izbor vzamejo ogromno časa, a kljub temu ostaja zvesta svoji veliki ljubezni: plesu oziroma hip hopu. Vodi namreč kar dve plesni skupini, telovadbo, kadar utegne, pa pomaga v kavarni.
V Gambijo se prijateljice odpravljajo pod okriljem društva Za otroke sveta. Gredo na izobraževalni tabor, ki bo trajal od konca julija do sredine avgusta – tri tedne. V stiku bodo z otroki različnih starosti, ki prihajajo iz revnega predela Brufuta. Prostovoljstvo poznajo, tudi nekaj malega sveta so že videle. Eva sploh veliko potuje, z družino in sama. Pogovarjale so se z ljudmi, ki so tovrstno izkušnjo že doživeli; udeležile so se tudi informativnega dneva društva, kjer so dobile odgovore na številna vprašanja. Tja odhajajo oborožene z informacijami in – kolikor se le da – pripravljene na novo izkušnjo. Še posebej so jih opozorili na tamkajšnje moške, pravi Eva. Urška nadaljuje, da večina tamkajšnjih ljudi meni, da se v Evropi cedita med in mleko. »Opozorili so nas tudi, naj ne bomo šokirane, ker ljudje pač ne delajo veliko, a imajo vseeno dobre telefone, so dobro oblečeni; da revščine ne bomo zaznale, čeprav ta obstaja,« še pove. Špela ju dopolni: »Pri njih nimajo občutka, da bi bili za kaj prikrajšani, se imajo dobro tako, kot so. Imajo pač drugačen način življenja.«
Letos so se prostovoljci odločili, da bodo za Gambijo najeli kar ladijski kontejner, ki bo šel na pot 6. julija. Kontejner se polni s šolskimi potrebščinami, ustvarjalnimi pripomočki, instrumenti, igrami, angleškimi knjigami, poletnimi oblačili, medicinskimi pripomočki, didaktičnim materialom ... Dekleta pa zbirajo tudi denar za malico za otroke. Dva evra je namreč dovolj, da ima en otrok malico ves čas tabora. Denar jim ljudje dajejo osebno ali pa ga nakažejo na bančni račun omenjenega društva.
Urška, Špela in Eva bodo nastanjene v varovanem apartmaju v okolici Banjula. Dopoldneve bodo preživljale z otroki v karierno-izobraževalnem centru, ki so ga slovenski študenti arhitekture zgradili letos, popoldneve in konce tedna pa bodo proste, kar bodo izkoristile za raziskovanje okolice.
Kaj pa bodo nesle s seboj? Spogledajo se in se zasmejijo: »Ne veliko in bolj enostavna oblačila. Nekaj majic, kakšne legice. Vročina je tam velika, vlaga visoka.« Pa kozmetika, nas je še zanimalo. »Tudi ta ostane doma,« so soglasne prijateljice, ki komaj čakajo, da se nova dogodivščina začne.