Sprehod nad morjem

Ronek (116 n. m.) – Lep sprehod z razgledom na Strunjanski klif in Mesečev zaliv.

Poletje se očitno počasi le bliža. Upajmo, da bo dolgo in vroče, saj je dežja padlo že več kot dovolj. Kam iti, da bi doživeli vonj po morju in se naužili toplih, morskih sončnih žarkov? Ja, današnji opis postreže z vsem tem.

Zapeljemo se na slovensko obalo in v krožišču pred Strunjanom zavijemo desno proti Strunjanu. Na makadamskem parkirišču parkiramo in se po cesti sprehodimo do Hotela Svoboda – Terme Krka. Hodimo mimo teniških igrišč. Na koncu igrišč je plačljivo parkirišče z rampo. Zavijemo levo, mimo rampe, ko tik pred hotelom opazimo na pločniku Knafelčevo markacijo, ki označuje začetek naše poti. Gremo v smeri Pomjana oz. po Evropski pešpoti E6. Pot se povzpne med oljčnim drevjem, ko nas v zmernem vzponu pripelje do ograje, ki varuje celotno pot, ki poteka po samem robu. Globoko pod nami je morje. Ponekod ožja in zopet širša kolovozna pot nas vodi mimo različnih informacijskih tabel, ki nam razložijo favno in floro okolice, kjer se sprehajamo. Kmalu dosežemo beli Strunjanski križ, ki se nahaja nad Mesečevim zalivom, od njega pa je lep razgled na morje, ob jasnem vremenu se vidi celo Triglav. Na spletni strani Parka Strunjan je zapisano: »Ustno izročilo pravi, da se je tukaj, na 15. avgusta, tj. dan Marijinega vnebovzetja, pred mnogimi leti zgodil čudež. Divjal je strašen vihar in ladje na morju bi zlahka potonile, če se ne bi vrhu klifa nad Mesečevim zalivom prikazala Marija. Morje se je takoj umirilo, vihar ponehal, mornarji pa niso bili pogubljeni. Domačini so v zahvalo postavili križ, še danes pa pripovedujejo o stopinjah in solzah, vtisnjenih v kamen, kjer je Marija jokala, da bi rešila mornarje. Še dolgo zatem so mimovozeče ladje trobile v zahvalo Mariji.«

Od križa nadaljujemo naprej po lepo urejeni stezi nad morjem. Približujemo se Strunjanskemu klifu. To je najvišji flišni klif ob vzhodni jadranski obali. Visok je osemdeset metrov. Fliš je mehka kamenina, za katero je značilno izmenjavanje plasti peščenjaka, laporja in karbonatnega turbidita. Morje ga konstantno izpodjeda, vremenske razmere pa povzročajo erozijo v zgornjih plasteh. Posledica delovanja narave so geomorfološki pojavi; spodmoli, mikrotektonski prelomi, nalomljeni skalni bloki ter poševne plasti peščenjaka. Ob vznožju klifa je prodna terasa.

Globoko pod nami je Mesečev zaliv, ki je prava poslastica za potapljače, saj je na morskem dnu ogromno zanimivega. Najdejo se celo do meter veliki leščurji, ki so zaščiteni.

Po poti nadaljujemo do asfaltirane ceste, po kateri se povzpnemo do križišča, kjer so številni oljčni nasadi. Med oljčnimi nasadi se povzpnemo do vrha Roneka in pogledamo še v smeri proti Izoli. Dostop do Roneka je seveda mogoč tudi z izolske strani, a se mi zdi iz Strunjana precej lepši.

Na izhodišče se vrnemo po poti vzpona in uživamo tople sončne žarke ter morski zrak.

Nadmorska višina: 116 m
Višinska razlika: 100 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5