Pešcem prijazen Kamnik

Kamnik je poleg Ptuja edino mesto v Sloveniji, ki ima sprejeto strategijo hodljivosti in lokalni načrt hodljivosti. Svetniki so dokumenta soglasno sprejeli, a se tudi vprašali, ali gre za še eno strategijo, ki bo končala v predalu in – zakaj se ukrepi omejujejo le na mesto, in ne tudi na podeželje.

Kamnik – Strategijo in lokalni načrt hodljivosti so v okviru evropskega projekta CityWalk, v katerem je bil Kamnik pilotna občina, izdelali v društvu za varstvo Alp CIPRA Slovenija. V zadnjih mesecih so izvedli več delavnic, na katere so povabili javnost, izvedli so tudi anketo ter podrobno analizo stanja, na podlagi rezultatov, želja in skladno z že sprejeto Celostno prometno strategijo pa so določili več konkretnih ukrepov, in sicer 24 splošnih, 29 na področju hoje, 11 na področju kolesarjenja, prav tako 11 na področju javnega potniškega prometa in šest na področju osebnih vozil.

»V tem trenutku se morda ta dokument zdi vizionarski, a brez takšnih stvari do ciljev pač ne gre. S sprejetjem dokumenta se občina zavezuje, da prepoznava trajnostno mobilnost kot steber mobilnosti v mestu, uresničevanje ukrepov pa bo odvisno od politično-ekonomskega konteksta. Opozarjam pa, da ne gre le za nove stroške, saj jih je večina že 'vgnezdenih' na drugih postavkah. Naš namen namreč ni, da bremenimo občinski proračun,« je svetnike pred obravnavo skušal prepričati Matej Ogrin iz CIPRE Slovenije. Po njegovi oceni bi za izvajanje ukrepov letno potrebovali okoli 200 tisoč evrov, projekt pa je lahko priložnost tudi za dve ali tri nova delovna mesta.

Predlagani ukrepi so tako splošni kot konkretni. »Današnje stanje glede pogojev pešačenja in kolesarjenja v Kamniku ni slabo, smo pa med procesom priprave Strategije hodljivosti ugotovili, da manjka povezanost ukrepov, tudi sodelovanje med državno in občinsko ravnijo, ter trajna zaveza na lokalni ravni, da se nadaljujejo tako urejanje prometa kot tudi prizadevanja za oživitev mestnega jedra. Os za hojo in kolesarjenje je že vzpostavljena ob Kamniški Bistrici in predstavlja pomemben koridor življenja, doživljanja prostega časa in povezovanja v Kamniku. Zato smo omenjeni koridor vključili tudi v lokalni načrt hodljivosti, ki je dokument, ki vsebuje jasne ukrepe, kako v izbranem koridorju zagotoviti še boljše pogoje za hojo in kolesarjenje. S sprejetjem lokalnega načrta hodljivosti lahko Kamnik v nekaj letih temeljito izboljša pogoje za hojo in kolesarjenje po izbranem koridorju, hkrati pa s Strategijo hodljivosti dobi instrument za dolgoročno skrb urejanja prometa v pešcem prijazno mesto, kjer se uspešno razvijajo vsi sistemi trajnostne mobilnosti,« je še povedal Ogrin.

Svetniki so v razpravi izrazili bojazen, da gre za še eno od številnih strategij, da si v obdobju, ko je treba zgraditi novo osnovno šolo in obnoviti na kilometre občinskih cest, občina ne more privoščiti še dodatnih stroškov, da je premalo govora o izboljšavi javnega potniškega prometa in da si ukrepe za večjo varnost pešcev in kolesarjev, še posebej šolarjev, želijo tudi v Tuhinjski dolini in drugod na podeželju občine. A kljub pomislekom so dokument soglasno potrdili.