Šolarji niso preobremenjeni

V raziskavi Zavoda RS za za šolstvo med učenci šestih in osmih razredov osnovne šole so ugotavljali, ali so slovenski učenci preobremenjeni in ali je šola prezahtevna.

Ljubljana – Slovenska šola je dobra in otroci s šolo niso preveč obremenjeni, na podlagi izsledkov raziskave Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole ugotavljata njena avtorja Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar z republiškega zavoda za šolstvo. Raziskava je namreč pokazala, da je stres v šoli prisoten, a šola za učence ni preveč stresna. Po prepričanju ministra Jerneja Pikala so z raziskavo dobili dobro znanstveno in strokovno raziskavo o stresu in obremenjenostih, ki jih čutijo učenci. »Gre za konkretne odgovore, in ne le za mnenja, ki nam bodo lahko služili pri pripravi novega strateškega dokumenta na področju izobraževanja in pri oblikovanju prihodnjih šolskih politik.«

V raziskavi je sodelovalo 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, od tega 4293 učencev šestih razredov in 3798 učencev osmih razredov, za 225 učencev pa ni podatka o razredu, ki ga obiskujejo. Med drugim so ugotavljali, kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti oziroma stresa pri šestošolcih in osmošolcih, kako pogosto so po lastni presoji  izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa in v čem se učenci, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo zgolj šibek stres. Kot je poudarila Tanja Rupnik Vec, učenci v povprečju šolo doživljajo manj stresno, kot bi pričakovali. Na lestvici od 15 do 75 je namreč njihovo doživljanje stresa v povprečju doseglo 37,5 točke, pri čemer je bila srednja stopnja stresa določena pri 45 točkah. Raziskava je pokazala, da največji vir stresa za učence predstavljata ocenjevanje in veliko število predmetov na dan, medtem ko pričakovanja staršev, odnosi s sošolci in učitelji ter dejavnosti zunaj šole za učence ne predstavljajo pomembnega vira stresa. Učenci iz raziskave po besedah Branka Slivarja različnih znakov stresa v povprečju ne doživljajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije in občutki napetosti, ki jih dve tretjini učencev doživlja precej ali zelo pogosto. Izkazalo se je tudi, da učenci osmih razredov v šoli čutijo večji stres od učencev šestih razredov. Fantje se na stres odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki, deklice pa v obliki negotovosti, z napetostjo in s pomakanjem apetita.

Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti, še ugotavljajo v raziskavi in dodajajo, da so ti učenci tudi prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč. Učenci s šibkim doživljanjem stresa pa verjamejo, da so njihovi dosežki odvisni od delovnih navad ter od količine in kakovosti učenja. Med učenci, ki poročajo o močnejših občutkih stresa, in učenci, ki poročajo o minimalnem stresu, obstaja razlika še glede izrabe popoldanskega časa: učenci z močnejšim doživljanjem stresa porabijo več časa za učenje, domače naloge, interesne dejavnosti ter uporabo računalnika ali mobilne naprave v primerjavi z učenci, ki doživljajo šibkejši stres.

Po besedah ministra Pikala bodo učitelje seznanili z rezultati raziskave. »Imajo pa že zdaj možnost, da brez zakonskih ali drugih sprememb spremenijo svoje delo, da pridemo do tistega, kar sta raziskovalca iz zavoda poimenovala kot 'optimalni stres',« je še dejal in zaključil, da pa večje spremembe sistema terjajo več časa in so dolgoročne.