Nemoč laži

»Okostje človeka nam lahko odkrije marsikaj, pravzaprav lahko napišemo kar nekakšen življenjepis (osteobiografija). Osnovni pogoj za to je dobro ohranjen in popoln skelet, antropološka analiza pa je relativno dolgotrajna, saj pregled in popis enega skeleta lahko vzameta cel dan ali več, kadar je treba fragmentirane kosti tudi rekonstruirati. Popolne antropološke analize se izvajajo v sklopu raziskovalnih projektov, v laboratoriju, in lahko vključujejo tudi dodatne analize (dentalne, genetske, biokemične). /…/ Terensko antropološko analizo imenujemo preliminarna, začasna. Pregledamo neočiščen skelet, določimo osnovne podatke (spol, starost, telesna višina) in opozorimo na posebnosti, ki bi zahtevale nadaljnjo analizo (patologija in anomalije). Pripomočkov pri terenskem delu ne potrebujemo veliko, zadostujejo ščetka, merilni trak in drseče šestilo. Ključna sta opazovanje (antroposkopija, nemerljivi znaki) in interpretacija opaženih značilnosti, tovrstno znanje pa se pridobi s študijem in 'kilometrino'. Antropološke analize so nepogrešljiv dodatek pri raziskavah arheoloških grobišč, ravno tako pa tudi pri izkopih vojnih in povojnih prikritih grobišč. Kot antropologinja sem sodelovala pri večini teh izkopov (izjema je npr. Krimska jama). Zahtevanim podatkom (število in spol žrtev) sem vedno dodala tudi druge, ki bi posredno lahko pomagali pri identifikaciji žrtev (starost, stanje zobovja, patološke spremembe). Antropološke analize prikritih povojnih grobišč so manj izpovedne kot analize arheoloških grobišč. Prvi razlog je ta, da je za izkop povojnih grobišč na voljo veliko manj časa, arheološko in antropološko delo pa se morata temu dejavniku prilagoditi. Drugi razlog pa je narava prikritih grobišč, kjer imamo le redko opravka s posamičnimi grobovi. V večini primerov gre za množična grobišča, pri katerih je individualizacija okostij pogosto nemogoča. Grobišča so velikokrat na težko dostopnih krajih, veliko težavo pa predstavljajo tudi predhodna sondiranja, med katerimi so se kosti polomile ali pa so jih celo odstranili.« (Str. 162)

»Reševanje« vprašanj prikritih grobišč še zdaleč ni končano, vendar napreduje, predvsem po zaslugi vladne komisije, ki jo vodi dr. Jože Dežman, tudi urednik njenega že četrtega poročila. Delo komisije ni samo politično, je tudi strokovno, zato to pot iz njega navajamo odlomek iz prispevka dr. Petre Leben Seljak, fizične antropologinje. Junija 2019 pa mineva že 74 let od vrhunca povojnih pobojev …