Darilo koroškim čebelarjem
Čebelarska zveza Slovenije bo čebelnjak kot darilo koroškim slovensko govorečim čebelarjem postavila v Šentpetru v Rožu.
Tajnica in urednica Slovenske matice iz Ljubljane Ignacija Fridl - Jarc je povedala, da je čebela oblikovala našo kulturo in literaturo. O njej sta pisala že Primož Trubar in Janez Vajkard Valvazor (Valvazor je opisoval tudi medico) ter seveda Anton Janša, ki je odšel na Dunaj po slikarsko znanje, postal pa je znameniti čebelar. Čebela je navdihovala Frana Levstika, o njej pripoveduje njegovo najdaljše prozno delo, Ivan Cankar je napisal pretresljivo črtico o čebelnjaku in čebelarju ...
Celovec – Dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, slovensko govoreči čebelarji iz Koroške in številni gostje so na prireditvi v čast 20. maja, svetovnega dneva čebel, napolnili avlo Slovenske gimnazije. Prireditev, ki skuša tudi med mladimi širiti zavedanje o pomenu čebel in čebelarstva, so organizirali Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu, Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca. V kulturnem programu pa so sodelovali učenci Slovenske glasbene šole na Koroškem.
Generalni konzul Milan Predan je v pozdravu poudaril, da so le redki predlogi v generalni skupščini Organizacije združenih narodov sprejeti s tako večino, kot je bil slovenski predlog za 20. maj kot svetovni dan čebel. Čebelarstvo je po njegovih besedah v zgodovini povezalo Slovenijo in Avstrijo, saj je bil Anton Janša Slovenec, ki je deloval v Avstriji. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman je koroške prijatelje razveselil z novico, da bo naša zveza za darilo slovensko govorečim čebelarjem na Koroškem še letos podarila čebelnjak, ki bo postavljen v Šentpetru in bo kraj srečevanja in izobraževanja koroških čebelarjev. Zaradi ogroženosti in pomembnosti za življenje človeka mora biti čebela uvrščena med ogrožene vrste na svetu, čeprav za sedaj v Sloveniji to še ni in svet občuduje naše poznavanje in znanje o čebelarstvu.
Dr. Janko Pečnik, eden od najbolj zagretih slovenskih čebelarjev na Koroškem, teh je od 250 do 300, je pripovedoval o pomenu čebel in čebelarstva za preživetje ljudi in ohranitev narave – če pojemo štiri žlice hrane, so tri povezane s čebelami, o znamenitem koroškem čebelarju Janezu Sumperju in njegovem priročniku za čebelarje (bučelarje, kot je zapisal Sumper) in skočidolskem panju. Dr. Pečnik se je lotil dela in ga po načrtih, ki jih je izbrskal iz pozabe, ponovno izdelal. Mladi čebelar Tadej Čertov iz Sel je predstavil svoj izum – senzor, ki meri v panju temperaturo in stanje satnikov – in glasovni posnetek dogajanja v panju.